Federalniot minister za energija raboti na ubeduvanje na svoite koaliciski kolegi vo prednosta na predlozhenata cel – chista energija, dodeka nekoj od niv javno ja iskazhuvaat svojata zagrizhenost kako ovaa politika kje vlijae vrz industrijata na jaglen.
Dzosh Fridenberg se trudi da ukazhe na preporakite na revizijata na sigurnost na pazarot na elektrichna energija, izrabotena od glavniot nauchnik Aland Finkel, koj veli deka nema da se raboti na kaznuvanje na postoechkite elektrani na jaglen, nitu se iskluchuva mozhnosta za gradenje novi. Pobornicite na jaglen vo vladata vekje 24 chasa od objavata na izveshtajot zboruvaa za nego. No ministerot veli deka d-r Finkel ne preporachal nikakva zabrana za elektrichna energija sozdadena so pomosh na jaglen kako pogonsko gorivo, tuku deka namesto toa predlozhil potiknuvachi so koi bi se ohrabrile izvori na elektichna energija so niski emisii na jaglerod dioksid.
„Toa kje go odredi pazarot i toa e kluchnata rabota. Ne sakame da gi kaznime postoechkite proizvoditeli na jaglen, zatoa shto sakame tie da ostanat vazhen del od proizvodstvoto na energija i vo idnina.” – veli d-r Finkel. Revizijata preporacha novi celi na chista energija (CET) koi bi barale odreden udel pri sozdavanje elektrichna energija od generatori chii emisii na jaglerod dioksid se pod odredenoto nivo.
So toa domakjinstvata kje zashtedat prosechno 90 dolari godishno za troshoci na elektrichna energija vo sporedba so sostojbata koja bi ja imale ako ne prezememe nishto. Modeliranjeto vo izveshtajot pokazhuva deka jaglenot i ponatamu kje sochinuva nad polovina od sredstvata za proizvodstvo na elektrichna energija do 2030 godina, iako toj udel kje padne za okolu chetvrtina do 2050 godina. Fridenberg veli deka e „celosno zamislivo” novite elektrani na jaglen ili postoechkite da bidat obnoveni i opremeni so nova tehnologija dokolku kompaniite za prozivodstvo na enegrija toa go smetaat za soodvetno.
No ne site negovi kolegi se ubedeni vo toa. Piter Daton reche deka koalicijata saka da napravi se shto mozhe na semejstvata i biznis subjekite da im se namalat troshocite, i vo isto vreme da se namalat emisiite.
„Mislam deka ova e teshka tema od brojni prichini i smetam oti revizijata na Finkel otvara pat napred” reche toj vo Kanbera. Pratenikot na laburistite Ed Husikj reche deka drzhavata treba da gi sogleda najdobrite nachini na koi podelotvorno mozhe da se generira energija i so poniski emisii. „Celta e da se proizveduva povekje a ne pomalku chista elektrichna energija od jaglen, e pomalku oksimoron” reche toj.
