Planot shto go pretstavi avstraliskiot minister za infrastuktura i naselenie Alan Tudz, se predviduva novodoselenite migranti da ne smeaat da se naseleuvaat vo golemite gradovi vo prvite pet godini od nivnoto pristignuvanje vo Avstralija.
Toj naglasi deka so vakviot plan Vladata saka da go namali „disbalansot” vo brojot na naselenieto megju gradovite vo zemjata, pa zatoa na novodoselenite migranti kje im bidat dodeluvani subvencii za naseluvanje vo pomalite mesta i ruralnite oblasti. Spored statistichkite podatoci, brojot na zhitelite na Avstralija godishno se zgolemuva za okolu 400.000 lica, vo najgolem stepen poradi doseluvanjeto na migranti, koi najchesto se naseluvaat vo golemite gradovi, kako Melburn, Sidnej ili Brizbejn.
Vladata mozhe da gi ogranichi mestata kade da se doseluvaat migranti
Avstraliskata Vlada pretstavi predlog spored koj migrantite kje bidat prisileni da zhiveat von Sidnej i Melburn. Taa politika bi trebalo da go namali brojot na zhiteli vo dvata najgolemi grada vo Avstralija i da gi pottikne regionalnite oblasti, najavuvaat vlastite.
Avstralija razmisluva da vovede merki spored koi migrantite nekolku godini bi morale da zhiveat vo ruralni i zafrleni oblasti na zemjata, daleku od golemite gradovi. Imeno, Avstralija, koja vo golema mera e slabo naselen kontinent bidejkji pogolemiot del e pustina, ima godishna stapka od rast na naselenieto od 1,6 otsto, shto e edna od najgolemite stapki spored podatocite na Organizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj.
Vladata mozhe da vovede i vizni uslovi – da go ogranichi toa kade nekoi migranti zhiveat do pet godini. Momentno, okolu tri pettini od avstraliskata populacija od 25 milioni lugje zhiveat vo Sidnej i Melburn.
Sidnej, Melburn i jugoistochniot del na Kvinslend se urbani zoni vo koi e pobrza stapkata na migracija, a avstraliskite vlasti naglasuvaat deka pritisokot na gradovite ja chinel avstraliskata ekonomija okolu 15 milijardi avstraliski dolari. Kje chini ushte 40 milijardi do 2030. godina, ako ne se prezeme nishto, situacijata kje izleze od kontrola, pa zatoa avstraliskite vlasti smetaat deka so preseluvanjeto na migrantite vo ovie oblasti kje pomognat vo spasuvanjeto na ekonomijata i smiruvanjeto na situacijata.
Do doagjanjeto na doselenicite od Evropa kon krajot na 18. vek, Avstralija bila naselena pretezhno so Aboridzini. Od togash na toj kontinent doshle migranti od celiot svet. Rechisi polovina od Avstralijcite se rodeni vo stranstvo i imaat barem eden roditel nadvor od toj kontinent.
