OBRAKJANJE NA PRAJMINISTEROT ZA VELIGDEN:
Imavme reakcii od poedinci koi se najdoa navredeni od chestitkata na prajministerot na Avstralija Malkolm Trnbul, koj minatiov petok go chestitashe Veligden na nacijata, i pritoa kazha deka na 1 maj i Grcite i pravoslavnite hristijani go slavat ovoj praznik.
Vo poplakite se slushashe deka za zhal, ne nauchil prajministerot deka pravoslavniot Veligden go slavat neshto povekje od 300 milioni zhiteli na planetava, Makedoncite, Rusite, Srbite, Crnogorcite, Ukraincite, Bugarite, Romancite, Moldavcite, Belorusite, i eden spektar od Kopti vo Afrika i na Bliskiot Istok, kako i mnogu drugi koi se na stariot hristijanski kalendar. Pritoa vekje e zapochnata i peticija za ukazhuvanje na prajministerot deka pravoslavniot Veligden ne e grchki!
Sepak toj toa ne go kazha na nachin na koj se pretstavuva od poedinci, i treba da se zabelezhi deka osven shto gi favorizira Grcite koi gi izdvojuva posebno vo porakata im go chestita Veligden i na drugite pravoslavni hristijani.
Za vasha informacija vi ja prenesuvame spornata rechenica od obrakjanjeto na prajministerot Trnbul za Veligden shto trae 1 minuta i 39 sekundi: “For Greek and other Orthodox Christians Easter is on 1 of May…”
Kako shto mozhete da prochitate, osven shto Grcite izgleda najdobro se reklamiraat kaj politicharite sepak tie poleka sfakjaat i se vnimatelni da ne gi navredat ostanatite. Mora da priznaeme deka e podobro od minatite godini koga se chestitashe samo za Grchki Veligden, sega ima distinkcija deka ima i drugi pravoslavci, i toa vistinski koi gi slavata i Bozhik i Veligden na eden kalendar, a ne kako Grcite Bozhik so katolicite a Veligden si go pravat so ostanatite pravoslavci.
Raskolot megju najgolemite hristijanski crkvi, katolichkata i pravoslavnata, datira od 1054 godina, no se ochekuva, spored poslednite indikacii od dvete crkvi, vo narednite 20 godini barem kalendarite da se uskladat. A razlikata vo presmetuvanje na praznicite e od pred okolu pet vekovi koga katolichkata crkva za vreme na papata Gregori XIII, vo 1582 godina, go ima vovedeno Gregorijanskiot kalendar. Pravoslavcite i denes gi slavat praznicite spored Julijanskiot nachin na smetanje koj e od vremeto na Julie Cezar. Razlikata vo vremeto megju dvete crkvi za voskresnuvanjeto na Isus Hristos e se ushte prisutna, no se ochekuva vo idnina taa da se uskladi bidejkji Isus Hristos mozhel da voskresne samo ednash.
