Obedinetata Makedonska Dijaspora (OMD) so sedishte vo Vashington ja zapochna rabotnata nedela vo Nju Jork ostvaruvajkji sredbi so Makedonskata vladina delegacija koja uchestvuva na 72to generalno sobranie na Obedinetite nacii (ON) i so specijalniot medijator vo pregovorite za imeto na ON, Metju Nimic.
Na sredbata so Makedonskata vladina delegacija, koja traeshe nepolni dva chasa, predvodena od premierot Zoran Zaev, ministerot bez resor naznachen za dijasporata Edmund Ademi, ministerot za nadvoreshni raboti Nikola Dimitrov, i chlenovi i sovetnici na nivnite kabineti, prisustvuvaa pretsedatelot na OMD Metodija A. Koloski, pretstavnici i aktivni chlenovi na OMD. Kako i vo prethodnite dva sostanoci so vladina delegacija vo Juli i Avgust godinava, OMD ja iskoristi i ovaa sredba da gi povtori svoite cvrsti stavovi za prashanja od kritichna vazhnost za Makedonija koi vekje i se dobro poznati na makedonskata javnost, kako i da potencira deka sostanocite so vladinata delegacija se prilika OMD da gi iskazhe svoite stavovi za problemite vo vnatreshnata i nadvoreshnata politika na Makedonija i mislenjeto na dijasporata za istite.
Pretsedatelot na OMD, Metodija A. Koloski, go otvori sostanokot so prashanja okolu chuvstvitelniot predlog zakon za jazici vo Makedonija predlozhen od strana na vladeachkata koalicija i ja iskoristi ovaa mozhnost da go povtori dobro poznatiot stav na OMD deka za OMD e neprifatlivo se shto zadira po makedonskiot ustav, unitarnosta, nacionalnite interesi, teritorijalniot integritet na Republika Makedonija, kako i mozhno kreiranje na binacionalna drzhava namesto drzhava za Makedoncite i site malcinstva so podednakvi prava. OMD pobara podetalno objasnuvanje za noviot predlog zakon za jazici i za negovata mozhna implikacija, za shto dobi objasnuvanje od premierot Zaev deka ovoj predlog zakon pretstavuva samo posledniot legalen del od zakonot za jazici donesen vo 2008 i 2011 godina i ne zadira po Ustavot na Republika Makedonija. Vo toj kontekst, Koloski go postavi prashanjeto za popis na naselenieto vo Republika Makedonija, na shto premierot Zaev dade vetuvanje deka kje bide sproveden vo 2019 godina.
Vo redovite na OMD, beshe pokaneta da prisustvuva dolgogodishnata sorabotnichka Ajla Delkich od Sovetodavniot Sovet na Bosna i Hercegovina koja ja potencirashe vazhnosta na rabotata na OMD kako edinstven postoechki glas za Makedonija vo Vashington i inicijator na kongresnata grupa na prijateli na Makedonija i Makedonsko Amerikanskata zaednica koja vekje broi 33 kongresmeni. Delkich vo svoeto izlaganje isto taka dodade deka podelenosta pomegju makedonskata dijaspora mozhe samo da i nashteti na Makedonija i deka postoenjeto na eden, edinstven i cvrst zaednichki stav na dijaporata mozhe samo da proiznese so pozitivni rezultati i napredok na Makedonija.
Pretstavnikot na OMD za Nju Jork, Vera Arsova, zboruvashe za problemot so koj se soochuva makedonskata zaednica vo Nju Jork i Nju Dzersi poradi nemanjeto na aktiven konzul. Zemajkji go vo predvid faktot deka tokmu taa makedonska zaednica e edna od najbrojnite makedonski zaednici vo SAD, nemajkji aktiven konzul e golem hendikep. Isto taka, Arsova pobara da se vrati konzularnoto prestavnishtvo vo Nju Jork, so ogled na pristapnosta na kontakti i sluchuvanja od poleto na ekonomija i politika. Vo toj kontekst, Arsova pobara otvaranje na konzularni prestavnishtva vo Los Andzeles, Pert i Sidnej. Arsova se nadovrza so predlog do vladinata delegacija za sorabotka vo iden proekt koj bi bil sponzoriran od vladata, preku koj kje se otvori mozhnost za makedonskite drzhavjani od Makedonija da ostvaruvaat praksa vo SAD, kako i za poddrshka na Internet Centarot za izuchuvanje na Makedonski jazik za deca i vozrasni rodeni nadvor od Makedonija.
Vo diskusijata za diplomatski konzularni pretstavnishtva, Koloski se nadovrza iskazhuvajkji go nezadovolstvoto na OMD za neodamneshnata odluka na Ministerot za nadvoreshni raboti, Nikola Dimitrov, za povlekuvanje na Makedonskiot generalen konzul Jovica Palashevski od Toronto. Rabotata na Makedonskite diplomatski konzularni prestavnishtva e da bidat pomegju Makedonskata zaednica, a Gospodinot Palashevski beshe eden od tie diplomati shto sekogash beshe aktiven chlen na makedonskata zaednica koja ja pretstavuvashe i sluzheshe vo ime na Republika Makedonija. Koloski potencirashe deka prichinata za povlekuvanjeto na Palashevski e neosnovana, od prichina shto Palashevski ne bil organizator na najgolemiot sobir na Makedonskata zaednica vo Kanada kade bila izlozhena kartata na geografska Makedonija, tuku samo niven gostin. OMD apelira na razumni reakcii pri sporni sluchki kako gore navedenata, i vrakjanje na Palashevski na negovata funkcija, Generalen Konzul na Republika Makedonija vo Toronto.
Direktorot na humanitarnite akcii na OMD, Ana Dukoska, zboruvashe za aktivnostite na OMD od humanitaren karakter, megju koi go izdvoi proektot Ajvar5K, interaktivna trka na 5km od koja sobranite sredstva se nameneti za marginaliziranite grupi vo Makedonija, kako domovite za deca bez roditeli i lokalni zruzhenija chii chlenovi se lica so posebni potrebi. Dukoska potencira deka vo sklop na humanitarniot aspekt od proektot, e vo komunikacija i so novata ministerka za trud i socijala, Mila Carovska, kako i grupa na roditeli na deca so posebni potrebi od razlichni kategorii pri obrabotuvanje na baranja za promena na zakonot za lica so posebni potrebi preku koi bi se podobrile uslovite za zhiveenje na istite. Dukoska apelirashe do premierot za direktna sorabotka so roditelite na licata so posebni potrebi pri iznaogjanje na idejni reshenija za istite kako direktno afektirani.
Koloski go zatvori sostanokot so baranje da se otvori ministrestvo za dijaspora i ushte ednash povika za vkluchuvanje na OMD vo procesot na gradenje na nacionalna strategija kon integriranjeto na dijasporata vo unapreduvanje na Republika Makedonija na politichki i socio ekonomski plan. Koloski apelirashe do vladinata delegacija da rabotat vo interes na nacionalnite interesi i potencira deka OMD kje prodolzhi budno da ja sledi nivnata rabota i da dava konstruktivni kritiki ili poddrzhuva soodvetno.
Vo nizata na sostanoci shto gi odrzha vo izminatite tri dena, pretsedatelot na OMD, Koloski, ostvari sredba i so specijalniot medijator vo pregovorite za imeto na ON, Metju Nimic. Na sredbata Koloski ushte ednash go povtori stavot na OMD deka pregovorite za imeto mora da se prekinat, povtorno naglasuvajkji deka 137 zemji vekje ja imaat priznato Makedonija pod svoeto ustavno ime. Na ovoj sostanok, OMD potencira ushte ednash deka ne go prifakja stavot na dvete najgolemi Makedonski politichki partii za referendum za imeto na Republika Makedonija, pritoa istaknuvajkji deka Vladata na Republika Makedonija ima mandat da se pridrzhuva do Ustavot na Republika Makedonija vo celost, a spored istiot ne postoi nikakvo otvoreno prashanje okolu zhelbata i odluchnosta na narodot za imeto na svojata drzhava – Republika Makedonija.
