Ekspertska grupa na Obedinetite Nacii smeta deka Belgija treba da im se izvini na Afrikancite za kolonijalnite zlostorstva, javi dopisnichkata na MIA od Brisel.
Ekspertskata grupa na ON za lica so afrikansko poteklo pomina edna nedela vo Belgija i ostvari sredbi so nevladini organizacii i pretstavnici na belgiskite vlasti. Zakluchokot od studijata e deka vo Belgija postoi molk za kolonijalnoto minato i deka zemjata treba da se soochi so nego.
– Se chini deka ima dzid na molk okolu kolonizacijata. Za da mozhe da ima vistinsko pomiruvanje i procesot na dekolonizacija da prodolzhi, smetame deka izvinuvanje od strana na belgiskata drzhava bi bil prv chekor – izjavi chlenot na ekspertskata grupa na ON, Ahmed Reid.
Pretsedatelot na ekspertskata grupa, Mihal Balcezhak bara od vlastite na Belgija da usvojat i nacionalen akciski plan za borba protiv rasizmot.
– Pronajdovme jasni dokazi deka rasnata diskriminacija e endemska vo instituciite vo Belgija. Licata so afrikansko poteklo se soochuvaat so diskriminacija vo odnos na ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava – posochi grupata na krajot na svojata poseta.
Ekspertite smetaat deka zemjata treba da gi revidira i uchebnicite za da bidat vklucheni zlostorstvata i tragediite od kolonijalnata era na istoriski egzakten nachin.
Edna od najmrachnite epizodi vo kolonijalnoto minato na Belgija e ulogata na kralot Leopold Vtori vo Kongo, tema so koja nitu uchebnicite, nitu opshtestvoto se soochuvaat celosno. Spomenici i ulici sè ushte go nosat imeto na ovoj kontroverzen kral, za kogo brojni istoriski istrazhuvanja pokazhuvaat deka vladeel na iskluchitelno surov nachin so narodot vo Kongo.
ON go kritikuva i faktot deka Belgija ne vodi etnichki statistiki shto onevozmozhuva da se utvrdi dali politikite za borba protiv rasizmot vroduvaat so plod i gi pravi licata so afrikansko poteklo nevidlivi za instituciite. Ekspertite predupreduvaat i deka se „dlaboko zagrizheni” shto potomcite na Afrikancite vo Belgija ne se dovolno zastapeni vo instituciite, vo sudovite, policijata, politikata i vladata i deka ne e konstatiran napredok vo ovoj pogled vo poslednite 14 godini.
Druga zabeleshka, koja teshko pominuva vo belgiskoto opshtestvo, se odnesuva na stripovite „Tintin”, i posebno stripot „Tintin vo Kongo”, za koj brojni organizacii i potomci na afrikanskata dijaspora odamna baraat da se otvori debata. Stripovite „Tintin” vo Belgija se smetaat za edno od najgolemite nacionalni bogatstva. Ovoj strip od pochetokot na dvaesettiot vek, megjutoa, e poln so stereotipi od vremeto na kolonizacijata. Ekspertskata grupa smetaat deka novoto izdanie na ovoj strip treba da sodrzhi istoriski kontekst ili da bidat povlecheno.
Vo septemvri, grupata kje objavi celosen izveshtaj so preporaki do Komitetot za chovekovi prava na ON za ovoj sluchaj.
