Reklama shto gi povikuva Avstralijcite da glasaat protiv legalizacija na istopolovite brakovi naide na ostri kritiki od strana na javnosta poradi povrzuvanje na debatata so obrazovanieto koe se odnesuva na rodovite prashanja vo uchilishtata.
Vo tekot na septemvri i oktomvri, vo Avstralija kje se odrzhi glasanje koe nema da bide obvrzuvachko za gragjanite, no kje ima za cel da ja stavi na test nivnata poddrshka vo odnos na izmenite na Zakonot za brak so koi kje se legaliziraat istopolovite brakovi.
Kampanjata naslovena „Ne” ja objavi svojata prva reklama, koja sama po sebe predizvika intenzivna diskusija.
Inaku reklamata trae 30 sekundi, a e platena od strana na lobi-grupata „Koalicija za brak”. Za sodrzhinata na reklamniot spot, vo koj tri zheni zagrizheno razgovaraat za seksualnoto obrazovanie vo uchilishtata, kriticharite pojasnuvaat deka debatata neopravdano se povrzuva so uchilishnite obrazovni programi. Od svoja strana, pak, istaknati lichnosti se stavile vo odbrana na kritichkiot odnos na javnosta kon reklamniot spot.
Sodrzhinata na reklamata e sledna: Edna od trite sogovornichki veli: „Uchilishteto mu kazha na sin mi deka mozhe da nosi fustan narednata godina, ako taka se chuvstvuva”. Druga veli: „Koga istopolovite brakovi stanuvaat legalni na drugite kontinenti, vakvata programa stanuva shiroko rasprostraneta i zadolzhitelna”.
Reklamata zavrshuva so porakata: „Vo zemjite kade shto e dozvolen homoseksualniot brak, roditelite go izgubija pravoto na izbor”. Dokazi za tvrdenjata vo reklamata ne se prilozheni.
Lobistite za istopolov brak ja kritikuvaat reklamata bidejkji naveduva na neosnovani razmisluvanja i e sosema irelevantna za kampanjata.
Portparolot na lobi-grupata „Kampanja za ednakvost” za Bi-Bi-Si veli:
„Znaat deka mnozinstvoto Avstralijci ja poddrzhuvaat ednakvosta, pa se obiduvaat da go odvlechat vnimanieto na javnosta so nechesni tvrdenja”.
Spored liderot na opozicijata, Bil Shorten, reklamniot spot e navredliv i shteten kako za samata LGBT-zaednica vo Avstralija, taka i za nivnite semejstva.
„Ova ne e sloboda na govor. Ova e sloboda da se povreduva”, istaknuva Shorten za britanskiot servis.
Ministerot za obrazovanie, Sajmon Birmingem, veli deka debatata e ednostavna i deka ne smee pogreshno da se tolkuva.
„Smeshno e da se sugerira deka so dozvoluvanje na istopolovite dvojki da stapat vo brak, kje se predizvika nekoj nov bran vo obrazovnata nastava vo uchilishtata niz celata zemja”, istaknuva Birmingem.
Dokolku ne postojat kakvi bilo zakonski ogranichuvanja, neobvrzuvachkoto glasanje za izmenite na Zakonot za brak kje se odviva pomegju 12 septemvri i 27 oktomvri. Rezultatite treba da bidat objaveni na 15 noemvri.
Ako glasanjeto pokazhe poddrshka na Avstralijcite za legaliziranje na istopolovite brakovi, izmenite na ovoj zakon kje se najdat pred narodnite pretstavnici vo Parlamentot. Inaku neodamneshnite anketi, vkluchuvajkji i edna od ovoj mesec, ukazhaa na toa deka mnozinstvoto Avstralijci gi poddrzhuvaat izmenite na Zakonot za brak.
A. B.
