Plochata na koja bil polozhen e del od gradbata koja se narekuva edikula, shto pretstavuva vsushnost kapela od ostatoci na peshtera, vo koja bilo polozheno teloto na Isus Hristos po raspnuvanjeto
Po prv pat vo poslednive pet veka, nauchnicite ja otvorile plochata, za koja, mnogumina veruvaat, deka pod nea tri dena lezhelo teloto na Isus Hristos. Originalnata povrshina e otvorena vo tekot na rabotata na restavracijata vo crkvata na Svetiot grob vo stariot Erusalim. Plochata ne e otkrivana najmalku od 1555 godina.
„Mermernata plocha koja go pokrivala grobot e otkriena i iznenadeni sme od kolichinata na materijal shto go pronajdovme pod nea. Nauchnata analiza kje trae dolgo, no konechno kje mozheme da ja vidime originalnata kamena povrshina, na koja, spored tradicijata, bilo polozheno Hristovoto telo”, veli arheologot Fredrik Hilbert.
So rabotite rakovodi Antonio Maropolo od Nacionalniot tehnichki univerzitet vo Atina.
Spored predanieto, teloto na Hristos bilo polozheno na plocha isechena od varovnichka peshtera, otkako Rimjanite go raspnale, pred rechisi 2000 godini. Spored zapisite, toj voskresnal tri dena po smrtta i zhenite koi doshle da go pomazaat negovoto telo rekle deka ne pronashle ostatoci. Plochata na koja bil polozhen e del od gradbata koja se narekuva edikula, shto pretstavuva vsushnost kapela od ostatoci na peshtera, vo koja bilo polozheno teloto na Isus Hristos po raspnuvanjeto, na oddalechenost od nekolku stotici metri od navodnoto raspetie. Toa e najsvetoto mesto na hristijanite.
Sepak, nitu taa svetost ne gi sprechila sudirite na sveshtenstvoto. Za odrzhuvanjeto na razlichni nejzini delovi zadolzheni se rimokatolichkata, grchkopravoslavnata i ermenskata crkva i sekoja od niv ljubomorno go chuva svojot del. Ovoj pat se usoglasile, pa gi ostavile nastrana razlikite, sfakjajkji ja neophodnosta od popravki na gradbata, koja posleden pat e rekonstruirana na pochetokot od 19 vek, po pozharot koj ja unishtil. Potoa, gradbata e oshtetena i vo zemjotresot od 1927 godina.
Rekonstrukcijata e odlozhuvana poradi nedostig na sredstva, a megju donatorite na neophodnite chetiri milioni evra e i jordanskiot kral Abdula Vtori.
Se ochekuva deka rabotite kje bidat zavrsheni na prolet vo 2017 godina. Inaku toa e edna od najstarite crkvi, koja ja izgradil rimskiot car Konstantin vo 325 godina. Vo 1009 godina ja unishtil muslimanskiot kalif Al Hakim, a vo 12 vek krstonoscite i’ go dale segashniot izgled.
(J.P.)
