Gasot i naftata otsekogash bile zharishte na problemite na Bliskiot istok, pishuva italijanskiot vesnik „Il Sole 24 Ore”, istaknuvajkji deka prichinata za vojnata vo Sirija e vsushnost mokjen gasovod
Vojnata vo Sirija zapochnala zatoa shto siriskiot pretsedatel Bashar al Asad odbil da prifati preku siriskata teritorija da mine mokjniot gasovod od Katar vo Evropa.
Toa, naveduva italijanskiot vesnik, go predochil i Robert Kenedi Pomladiot vo analiza vo spisanieto Politico, vo koja objasnil deka „vistinskata prichina za vojnata vo Sirija e odbivanjeto na Asad da prifati gasovod od Katar do Evropa, poradi shto Zapadot zapochnal kampanja za ocrnuvanje na Asad”.
Kenedi Pomladiot, rodnina na poraneshniot amerikanski pretsedatel Dzon Kenedi, naveduva deka taa kampanja za ocrnuvanje na shefot na vladata vo Damask „ne zapochnala poradi mirnite protesti na siriskata opozicija vo vremeto na „arapskata prolet” vo 2011 godina, tuku koga Katar vo 2009 godina ponudil da izgradi gasovod vreden 10 milijardi evra, koj bi odel preku Saudiska Arabija, Jordan, Sirija i Turcija” vo Evropa, a Asad odbil.
Pretsedatelot Asad, se dodava vo tekstot, toa go obrazlozhil so toa shto ovoj gasovod bi doshol vo sudir so interesite na negoviot sojuznik Rusija, najgolem dostavuvach na gas vo Evropa.
„Ete dobra prichina da se sogleda i pobudata za intervencijata na Moskva vo Sirija, pa i neodamneshnata sredba vo Ankara na Putin i Erdogan i nivniot dogovor da gi obnovat planovite za izgradba na gasovodot Turski tek”, naglasuva Il sole 24 Ore.
Se zabelezhuva i deka „mora da se vnimava koga se zboruva za energetskite bilateralni proekti na Bliskiot istok: dokolku nekomu pravish usluga, bidi siguren deka kje nashtetish na nekoj drug”.
Milanskiot dnevnik dodava deka Asad vo 2010 godina pochnal da se dogovara so Iran, svojot istoriski shiitski sojuznik, a kluchen protivnik na Amerika i Saudiska Arabija, za izgradba na gasovod so golem kapacitet koj iranskiot gas preku Irak bi go prakjal vo Liban, Sirija pa natamu vo Evropa…
Il Sole 24 Ore veli deka Kenedi pomladiot navel razuznavachki podatoci deka vednash amerikanskite tajni sluzhbi, zaedno so Katar i Saudiska Arabija, zapochnale so finansiranje na siriskata opozicija i podgotovki za rushenje na rezhimot vo Damask.
„A istovremeno vo juni 2011 godina, Obedinetite Arapski Emirati, vo ime na zemjite od Zalivot, mu ponudile na Asad finansiska poddrshka od tochno 150 milijardi dolari da raskine so politichkoto, ekonomsko i voeno sojuznishtvo so Teheran”.
„Za vozvrat, pokraj pari, zemjite od Zalivot vetile deka kje bide sopren buntot protiv Damask”, pishuva italijanskiot vesnik.
Asad toa go odbil, i ambasadorite na SAD i Francija vo Damask otishle vo sredishteto na buntovnicite vo gradot Hama, da go poddrzhat buntot protiv siriskata vlada.
„Taka opravdaniot bunt na narodot protiv avtokratskiot i brutalen rezhim se pretvoril vo vojna preku posrednici, so uchestvo na Turcija, a so blagoslov na togashnata amerikanska drzhavna sekretarka Hilari Klinton i parite koi doagjale od Saudiska Arabija i Katar”, se naveduva vo tekstot.
Katarskiot gasovod, odbien vo 2009 godina, bil nekoj vid na proshirena verzija na gasovodot Taplin, koj ushte vo 1947 godina sakale da go izgradat amerikanskata kompanija „Behtel” i saudiskata firma „Aramko”, pa koga toa go soprel siriskiot parlament, CIA organizirala drzhaven udar vo Damask.
Potoa vo 1953 godina Britancite i Amerikancite organizirale rushenje na iranskiot pretsedatel Mosadek, koj ja nacionaliziral industrijata so nafta… a slichni nastani usledile minatite decenii vo celiot region.
Vo statijata se dodava istorijata vo Sirija i Mesopotamija na nekoj nachin kje se povtorela dokolku ne doshlo do ruskata intervencija vo septemvri 2015 godina, a Moskva e igrach koj saka da ja popolni prazninata koja tamu ja ostavile Amerikancite.
