Papua Nova Gvineja kje go zatvori migrantskiot centar na ostrovot Manus shto Avstralija go koristi za smestuvanje na baratelite na azil, istakna tamoshniot premier Piter O’Nil.
Negovoto soopshtenie sleduvashe po presudata na Vrhovniot sud na Papua Nova Gvineja vo vtornikot, koja veli deka zatvoranjeto na lugjeto vo kampot e protivustavno, prenesuva Bi-bi-si. Avstraliskiot prajminister Malkolm Turnbul reche deka azilantite se odgovornost na Papua Nova Gvineja.
– Normalno, nie rabotime i kje rabotime so niv, kje gi poddrzhuvame, no ova e prashanje za koe morame da gi analizirame presudata, implikaciite, koi se opciite za vladata na Papua Nova Gvineja. Zatoa ne mozham da dadam definitivni nasoki denes – istakna toj.
Momentno vo kampot ima okolu 850 lica, a so nego upravuva avstraliska privatna kompanija. O’Nil istakna deka po presudata, Papua Nova Gvineja vednash kje pobara od avstraliskata vlada da izgotvi alternativno razmestuvanje na baratelite na azil. Toj dodade deka onie za koi se smeta deka se legitimni begalci, kje bidat pokaneti da zhiveat vo Papua Nova Gvineja ako sakaat da bidat del od opshtestvoto i da pridonesat za zaednicata.
– Jasno e deka nekoi od ovie begalci ne sakaat da se smestat vo Papua Nova Gvineja – reche O’Nil.
Bi-bi-si analizira deka soopshtenieto na O’Nil ja ostava Avstralija so glavobolka shto da pravi so baratelite na azil. Ednata opcija e Avstralija da gi prefrli vo svoite centri vo Nauru i Bozhikjniot Ostrov. Po presudata na Vrhovniot sud, avstraliskiot minister za imigracija, Piter Daton, istakna deka na baratelite na azil nema da im bide dozvoleno da vlezat vo Avstralija. Pretsedatelot na avstraliskata Komisija za chovekovi prava, Gilijan Trigs, reche deka odlukata na sudot pokazhuva oti imigraciskata politika na zemjata ne e vo chekor so megjunarodnite normi.
Petmina sudii od Vrhovniot sud na Papua Nova Gvineja presudija deka kampot na Manus go prekrshuva chlenot 42 od Ustavot, koj garantira lichna sloboda. Sudot reche deka treba da se prezemat site chekori za da se stavi kraj na ilegalnoto pritvoranje.
Vo 2014 godina vladata na Papua Nova Gvineja usvoi amandman na chlenot 42 za da dodade paragraf so koj se dozvoli zadrzhuvanje stranci spored dogovor so druga zemja. No, Vrhovniot sud presudi deka amandmanot e protivustaven bidejkji ne go ispolnuva baranjeto za pochituvanje na pravata i dostoinstvoto na choveshtvoto.
