Geolozite od univerzitetot Curtin vo Avstralija se ubedeni deka edno parche od Avstralija vsushnost nekogash bilo del od Severna Amerika.
Novonajdenoto parche dokaz, spored niv, ja potvrduva idejata deka nekogash odamna – pred okolu 2 milijardi godini, dvata kontinenta bile spoeni vo eden golem superkontinent. Istrazhuvachite od univerzitetot otkrile deka sedimentniot kamen vo eden od regionite na severna Avstralija ne e voopshto slichen so kameniot sostav na ostatokot od kontinentot. Megjutoa, kamenot e mnogu slichen na toj na Kanada, (na kontinentot) Severna Amerika. Istrazhuvanjeto e objaveno vo zhurnalot „Geology”. Vo nego se tvrdi deka kamenot pod Dzordztaun, Avstralija, nekogash bil del od severnoamerikanskata Laurentija, a deka se otcepil pred okolu 1.7 milijardi godini.
Po milioni i milioni godini „lebdenje” po okeanot, parcheto konechno se zakachilo za Avstralija. „Nasheto istrazhuvanje pokazhuva deka pred okolu 1.7 milijardi godini, kamenata formacija na Dzordztaun bila depozitirana vo plitkiot okean vo region koj bil del od Severna Amerika. Dzordztaun potoa se otcepil i se sudril so Mount Isa (regionot na severna Avstralija) okolu 100 milioni godini podocna”, velat istrazhuvachite od Curtin.
Toa se sluchuvalo za vreme na kritichnata etapa za globalnata kontinentalna reorganizacija, velat nauchnicite, otkako rechisi site kontinenti na Zemjata se spoile za da go formiraat superkontinentot narechen „Nuna”.
Posleden pat koga kontinentite bile blisku eden do drug bil golemiot superkontinent poznat kako Pangea, koj se raspadnal pred okolu 175 milioni godini. Sepak, pred Pangea, planetata pominala niz nekolku superkontinentalni konfiguracii – od koi edna bil spomenatiot superkontinent Nuna, poznat i kako Kolumbija, koj postoel nekade od pred 2.5 milijardi do pred 1.5 milijarda godini.
