Do 2050 godina vo svetskite morinja kje ima povekje plastichen otpad otkolku ribi, dokolku ne se prezemat itni merki toa da se sprechi, predupreduvaat nauchnicite od Fondacijata Elen Mekartur.
Proizvodstvoto na predmeti od razlichni vidovi plastika vo poslednite pet decenii se zgolemila za 20 pati, predupreduvaat nauchnicite. Samo mal del od toa ogromno kolichestvo se reciklira, 40 otsto se nosat na specijalni smetishta, a pogolemiot del zavrshuvaat vo krevkite ekosistemi kako shto se morinjata i okeanite. Preostanatiot del se gori.
Treba da se reagira shto poskoro na svetsko nivo, za plastikata da prestane da bide otpad, predupreduva Fondacijata, iznesuvajkji go podatokot spored koj sekoja godina vo moreto zavrshuvaat najmalku osum toni plastichni predmeti.
Vo momentov po morinjata plivaat okolu 150 milioni toni plastichen otpad, shto e pettina od vkupnata tezhina na rubite vo svetskite morinja, Istrazhuvanjeto pokazhuva deka plastikata, pokraj toa shto nanesuva ogromni shteti na morskiot ekosistem, pretstavuva i golem troshok vo iznos od povekje milijardi dolari godishno.
Ottamu, Fondacijata bara radikalno zgolemuvanje na recikliranjeto i proizvodstvoto na ambalazhi za povekjekratna upotreba.
