Ne prifakjame potpishuvanje na samounishtuvachki Dogovor so Bugarija
Po povod makedonskiot nacionalen praznik Ilinden, najsvetliot datum na makedonskata istorija, Literaturnoto drushtvo „Grigor Prlichev” od Sidnej odrzha Ilindenska sredba na 28 juli vo prostoriite na svojata Biblioteka vo Anklif (Sidnej).
Na sredbata po edno minutno molchenje im se oddade pochit na padnatite Ilindenci, se iznese vazhnosta na Ilindenskoto vostanie vo borbata na makedonskiot narod za samostojnost od Turskata imperija, a posebno za formiranje na svojata drzhavnost. Po povod Ilinden so svoja poezija nastapija poetite Marija Aleksandrova, Ivan Trposki, Pero Damchevski – Kocin, Dimche Dzajkoski i Dushan Ristevski.
Na Ilindenskata sredba se odrzha i debata za poslednite sluchuvanja vo Republika Makedonija, posebno za donesuvanjeto na nacrt-dogovorot na Makedonija so Bugarija. Se vodeshe burna diskusija za toa kako vo minatoto taka i sega politichkite strukturi vo Makedonija potpishuvaat dogovori i povelbi so koi samo se otstapuva od makedonskiot nacionalen interes i se stava vo prashanje integritetot na makedonskata nacija. Kako primer se iznese Ramkoviot dogovor so koj im se dade pravo na albanskite teroristi da stanat del od makedonskiot parlament; se napravi otstapka so makedonskoto nacionalno zname vo korist na Grcija, a so toa nishto ne se dobi samo se nametna sporot za imeto. Povtorno se sretnuvaat starite porobuvachi na Makedonija – partneri za isto zlostorstvo: Bugarija, Grcija, Srbija kako i noviot partner Albanija da krojat novi „arshini” za totalno unishtuvanje na makedonskata drzhava. Bugarija go sledi patot na Grcija – povtorno se ucenuva Makedonija za vlez vo EU i NATO.
Chlenovite na Sredbata ostro go osudija nacrt-dogovorot, bez da se navleguva vo detali na zadskrienite nameri na Bugarija koi nikogash ne bile jasni i prijatelski nastroeni kon Makedoncite i Makedonija, jasno se gleda deka ne se pochituvaat makedonskiot jazik, makedonskata nacija, a najmalku se pochituva makedonskoto malcinstvo vo porobeniot Pirinski del na Makedonija. Poradi taa cel prisutnite ja donesoa slednava rezolucija za zashtita na makedonskata nacija:
Rezolucija:
Nie chlenovite na Literaturnoto drushtvo „Grigor Prlichev” i Makedoncite od Avstralija, potpishuvanjeto na takanarecheniot Dogovorot za prijatelstvo, dobrososedstvo i sorabotka so Bugarija ne go podrzhuvame bidejkji smetame deka istiot kje bide shteten za makedonskiot nacionalen interes.
Prichinata za donesuvanje na vakva Rezolucija e zasnovana vrz glavnite nachela na nashata organizacija za zashtita na makedonskite nacionalni interesi vo svetot. Poradi toa ja povikuvame makedonskata javnost i vladata na Makedonija celosno da gi razgleda mozhnite posledici od negovoto potpishuvanje bidejkji istiot pretstavuva kapitulacija i samounishtuvanje na makedonskata nacija. Potpishuvanjeto na Dogovorot bara da se otkazheme od grizhata za makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Bugarija i da zaboravime na padnatite heroi na koi im se omalovazhuva nivnata borba za samostojnost, obedinuvanje i osloboduvanje od fashistichka Bugarija. Samo da napomeneme deka niz istorijata Bugarija sekogash nastojuvala da ne porobi i unishti, a taa politika prodolzhuva i denes i da se zaprashame koja e celta na bugarskite istorichari koi se tolku mnogu „zagrizheni” za „zaednichkata istorija” pa baraat posebna odredba vo Dogovorot.
Dokolku Bugarija saka da ima dobrososedstvo togash kako prv nivni chekor treba da bide priznavanje i pochituvanjata pravata na Makedoncite vo porobeniot del na Pirinska Makedonija i da ne podrzhi, a da ne ne ucenuvaat za vlez vo EU i NATO.
Na krajot na Sredbata prisutnite ednoglasno izjavija so apel do site Makedonci kade i da zhiveat i onie koi zhiveat vo porobenite delovi na Makedonija da zastanat vo zashtita i odbrana na makedonskiot jazik, makedonskata istorija, identitetot i kultura.
Dushan Ristevski
