Kinezite lani potroshija 20 milijardi dolari za nedvizhnini vo SAD, Avstralija i vo Britanija.
Prashanje na vreme beshe koga Kina, gigantot od Istokot, kje trgne da go osvojuva svetot. Zemjata koja do pred edna decenija gi povikuvashe najsilnite svetski kompanii da otvorat pogoni kaj niv i vazheshe za najgolem potroshuvach na nafta i rudni surovini, vo poslednive godini stana glaven kupuvach na najvrednite nedvizhnosti i fabriki vo svetot. „Svetskata fabrika” od izvozot na evtina obleka, obuvki, mobilni telefoni, igrachki, aparati za domakjinstvo gi sozdade najgolemite devizni rezervi na svetot, pa sega trgna vo nivno investiranje i oploduvanje.
Prebogatite kineski kompanii lani potroshija 20 milijardi amerikanski dolari za da kupat zgradi i zemjishte vo stranstvo, a najomileni destinacii za vlozhuvanje vo nedvizhnosti im se SAD, Obedinetoto Kralstvo i Avstralija. Spored izveshtajot na „Savalis”, kompanija za globalna prodazhba na nedvizhnosti, ova e golem skok vo sporedba so 14 milijardi dolari koi najbrojnata nacija na svetot gi potroshi vo prethodnata godina za kupuvanje nedvizhen imot vo stranstvo. Se ochekuva deka i ovaa godina kje se zasilat kineskite investicii vo stranski nedvizhnosti bidejkji tamoshnite kompanii i drzhavniot trezor se polni so devizi, chii rezervi se procenuvaat na 3,2 iljadi milijardi dolari, a na domashniot pazar sè ushte mu sledi period na zakrepnuvanje poradi zabavuvanjeto na kineskoto stopanstvo.
Posleden primer za ova e invazijata na kineskite kupuvachi na nedvizhnosti vo Avstralija. Edna od najznachajnite zdelki e dogovorot za kupuvanje na 11 milioni hektari zemja vo Avstralija od najgolemiot privaten zemjoposednik „S. Kidman i ko”. Imotot se rasprostira vo chetiri avstraliski drzhavi i zafakja 1 otsto od teritorijata na kontinentot, odnosno po povrshina e ednakov na Irska. Dogovorot e vreden 289 milioni amerikanski dolari i treba da bide odobren od avstraliskite regulatorni tela. Minatata godina avstraliskata vlada go blokira predlogot poradi nacionalni interesi. Glavnata grizha na vladata e povrzanosta na ovaa zemja so farmata „Ana krik” kade shto se naogja poligon za testiranje na voeno oruzhje. Farmata „S. Kidman i ko” e osnovana vo 1899 godina na povekje od 100.000 kvadratni kilometri i ima 185.000 grla stoka. Vekje nekolku generacii e vo sopstvenost na familijata Kidman, od koja poteknuva i akterkata Nikol Kidman. Korporacijata proizveduva govedsko meso koe se izvezuva vo Jugoistochna Azija, Japonija i SAD.
Gi istisnaa SAD od Kanbera
Kineskiot interes za avstraliskite nedvizhnosti pridonese Kina da gi nadmine SAD i da stane najgolem stranski investitor vo Avstralija. No, vakviot napliv na kineski investitori predizvika skok od 40 otsto na cenata na nedvizhnostite vo Sidnej, Melburn i drugi golemi avstraliski gradovi. Poradi toa, avstraliskata vlada predlozhi da se vovede taksa od 10.000 avstraliski dolari (7.900 amerikanski) za sekoj milion avstraliski dolari koishto stranski kupuvachi kje gi potroshat na avstraliskite nedvizhen imot. Isto taka, Vladata veti deka kje go sproveduva zakonot spored koj stranci kje mozhat da kupuvaat samo novoizgradeni nedvizhnosti. Kaznata za onie shto nema da gi pochituvaat tie odredbi kje iznesuva do 25 otsto od vrednosta na imotot.
Kineskite kupuvachi imaat investirano na pazarot na nedvizhnosti vo Avstralija tripati povekje vo sporedba so amerikanskite kupuvachi i shestpati povekje vo sporedba so kupuvachite od Singapur. Grupata na top-5 stranski kupuvachi na imot vo Avstralija se dopolnuva so investitorite od Malezija i od Juzhna Koreja. Do 2020 godina se ochekuva investiciite vo nedvizhnosti od Kina vo Avstralija da se zgolemat trojno.
Gradat stanovi vo London, gi prodavaat vo Kina
Kupuvachite od Kina se prisutni i na amerikanskiot i na britanskiot pazar na nedvizhnosti. Vo tekot na 2015 godina, kineskata osiguritelna kompanija „An Bang” go zaokruzhi prezemanjeto na najpoznatiot amerikanski hotel, njujorshkiot „Valdorf Astorija” za neverojatna cena od 1,95 milijarda amerikanski dolari. Kineskata korporacija investira povekje od 1,7 milijarda dolari za da ja kupi avstraliskata filijala na „Invest”, a osiguritelnata kompanija „Ping an” plati 460 milioni dolari za prochuenata zgrada „Tauer palas” vo London, otkako pred nekolku godini ja kupi zgradata na „Lojd” za 403 milioni dolari.
Vo Njujork, London i vo Sidnej ima golem broj kineski investitori koi gradat zgradi, a stanovite gi prodavaat direktno na mushterii od Kina. Spored analizata napravena od „Savalis”, kineskite osiguritelni kompanii stanaa najvazhen igrach na britanskiot pazar na nedvizhnosti, a niven glaven interes se kancelariski zgradi i delovni centri. I britanskata vlada vovede nekolku danochni promeni vo tekot na izminatite tri godini za da se obeshrabrat bogatite stranski kupuvachi da investiraat vo nedvizhen imot vo London. No, procenite se deka sevo ova, sepak, nema da gi odvrati Kinezite so podlabok dzeb sè povekje da kupuvaat nedvizhnosti vo stranstvo za da ja zgolemat zarabotkata, no i da go zajaknat prisustvoto na globalnata scena. Od druga strana, vo prilog im odi svetskata recesija i niskite ceni na nedvizhnostite vo zapadnite zemji, na koi vo ovaa finansiska kriza i toa kako im se potrebni svezhi pari, pa zamizhuvaat na edno oko na ovoj vlez na „crven kapital”.
Cel i rudnici, nafteni polinja, no i filmski studija
Pokraj nedvizhnostite, na mapata na kineskite kupuvachi se i industriski kompanii, rudnici, nafteni polinja, pa i filmski studija. Neodamna, amerikanski „Dzeneral elektrik” go prodade biznisot so aparati za domakjinstvo na kineski „Hajer” za 5,4 milijardi dolari, a „Hem Chajna” za hemiskata kompanija „Singenta” plati neverojatni 48 milijardi dolari. Konglomerat „Dalijan Vanda” go kupi holivudsko filmsko studio „Ledzendari” za 3,5 milijardi dolari.
Vo momentov, najgolem problem na amerikanskite politichari im sozdava namerata na edna kineska kompanija da ja kupi berzata vo Chikago. Minatata nedela 45 chlena na amerikanskiot Kongres potpishaa pismo so peticija do odborot za stranski investicii, chie odobruvanje e neophodno za skluchuvanje na dogovorot barajkji vo pismoto „detaljna i rigorozna” istraga za akvizicijata na berzata vo Chikago. Zakonodavcite baraat da se zapre akvizicijata dokolku istragata pokazhe deka kupuvachite se povrzani so kineskata vlada ili voeni tela.
