Producentot i rezhiser Jani Bojadzi ja ostvari svojata zhelba da se vidi so publikata i so nashite lugje, toj e skromen i naroden chovek koj beshe toplo prifaten od site ljubiteli na filmot.
Ekipata shto ja organizirashe promocijata na filmot „Ruganje so Hristos” vo Melburn mozhe da bide zadovolna od postignatiot uspeh. Vo dvete vecheri i celosno rasprodadena sala filmot go vidoa okolu 1,000 gledachi. Filmot „Ruganje so Hristos”, koj trae 152 minuti e debitantsko dolgometrazhno ostvaruvanje na Jani Bojadzi. Ovoj film vo Makedonija predizvika mnogu reakcii, glavno od politichka priroda, bez pritoa podlaboko da se navleze vo sloevite na prikaznata, koja e bazirana na odnosot pomegju dve generacii Makedonci so egejsko poteklo i individualnata potraga po sopstveniot identitet.
Spored filmskata struktura „Ruganje so Hristos” pochnuva i zavrshuva vo edna tochka. Generaciite se menuvaat, no istorijata se povtoruva.
Glavniot lik e Aleksandar Filipopulos, kogo izvonredno go igra Ljupcho Todorovski-Upa, glumec koj zhivee i raboti vo Slovenija i Srbija, a se pokazha kako prekrasen akter koj pleni so svojata pojava.
Potoa tuka e i legendata Meto Jovanovski koj go igra negoviot tatko Lazar. Filmskoto dejstvo e smesteno vo 2001 godina i se odviva vo Makedonija, Grcija i Francija.
Scenaristot i rezhiser na „Ruganje so Hristos”, Jani Bojadzi, koj istovremeno e i producent i montazher na filmot, kreiral prikazna vo koja Makedonecot so egejsko poteklo, Aleksandar, po 20 godini udoben zhivot kako novinar vo politichki magazin vo Francija, po vesta za smrtta na svojot tatko Lazar se vrakja vo Makedonija. Na patot kon Makedonija Aleksandar se sretnuva so ubavata fotografka Andreja, koja ja igra grchkata akterka Joana Pilihu, a posetuva i svoi rodnini vo severniot del na Grcija. Chuvstvoto shto go nosi glavniot lik e ona chuvstvo shto so godini go nosat iljadnicite proterani od sopstvenite ognishta, popoznati kako decata-begalci od Gragjanskata vojna vo Grcija vo periodot 1946-49 godina. Toa e chuvstvo na izgubeni dushi koi sekade se chuvstvuvale kako tugji na svoeto – i vo Grcija i vo Makedonija – i nasekade niz svetot kade bile raseleni.
Narativnite elementi vo scenarioto na filmot pravat paraleli megju Gragjanskata vojna vo Grcija, so monolozi iskazhani preku likot na Sultana na dijalektot od severna Grcija (koj mnogu verodostojno go igra Joana Popovska), i voeniot konflikt shto se sluchi vo 2001 godina vo Makedonija. Vo filmuvanjeto na prikaznata se upotrebeni momenti shto se poznati na javnosta, no se prikazhani niz avtorskata prizma i uveruvanje na rezhiserot Jani Bojadzi.
Naizmenichniot tek gi vrzuva prikaznite na Aleksandar, negovata nenadejna sredba i ljubov so Andreja i negovata tragichna smrt, prikaznata za zhivotot na tatkoto Lazar vo burnata 2001 godina i na semejstvoto na Sultana, rodnini od prvo koleno na Aleksandar. Vo filmot se prikazhani i anarhisti koi sè ushte go zhiveat periodot na Gragjanskata vojna i baraat predavnici vo svoite redovi.
Filmot ima odlichna fotografija, za koja bile zadolzheni Hristo Genkov i Dushan Kardalevski, i fantastichna avtorska muzika na Goran Trajkoski, koj koristejkji gi svoite poznavanja od vizantiskata muzika kreiral novi dela bazirani na folklorni i starogradski motivi od vremeto na Gragjanskata vojna vo Grcija.
Filmot niz brojki
Brojkite za filmot velat deka „Ruganje so Hristos” e snimen so budzet od 290.000 evra, so 60 akteri i 650 statisti, vo tri zemji so shest nedeli snimanje i 16 nedeli postprodukcija.
Filmot e vo produkcija na „Orion prodakshn” i „Kandela” od Makedonija so produkcisko uchestvo na STVA od Slovenija. Vo filmot igraat akteri od Makedonija, Grcija, Francija, Albanija i Slovenija. Vo filmot ima i tehnichka ekipa od Bugarija, Hrvatska, Slovenija, Grcija i Albanija. Akterite vo filmot zboruvaat na pet jazici i na makedonski dijalekt shto se zboruval vo severnite delovi na Grcija. Naslovot na filmot doagja od freskata „Ruganje so Hristos”, edno od remek-delata naslikani od freskopiscite Mihail i Evtihij na pochetokot na 14. vek vo crkvata „Sveti Gjorgji” vo Staro Nagorichane, kumanovsko, koi se smetaat za prvi zachetnici na renesansata vo svetot, za prv pat vo svetot slikaat svetci so treta dimenzija i chovechki osobini… podocna na takov nachin toa go pravat Mikelandzelo, Da Vinchi i Rafaelo.
Nagradata za inovativnost shto filmot „Ruganje so Hristos” ja dobi vekje so svetskata premiera vo Montreal vo najgolema mera se dolzhi na montazhata. Filmot raskazhuva chetiri oddelni prikazni, odnosno scenite naizmenichno se povtoruvaat, nekoi od niv so dvizhenje nanazad.
Spojot na vizuelniot i muzichkiot segment go izdignuvaat nivoto na ovoj niskobudzeten film. Snimen edna nedela vo Atina, potoa vo Pariz i nazad vo Grcija vo Nivica i German, i se razbira vo Skopje i Prespa.
Pokraj svetskata premiera vo Montreal, filmot imashe i makedonska premiera na festivalot „KineNova” na 5 oktomvri vo Skopje, a sega na 11 januari 2019 i vo Melburn.
Politichkoto embargo za filmot
Koi bea prichinite za obidite da se zabrani proekcijata na filmot pred negovata premiera vo Makedonija? Edna od prichinite e shto vo filmot ima sceni so likovi vo uniformi so oznaki UChK koi kidnapiraat Makedonci. Toa se sceni vo koi se sledi zhivotot na likot Lazar vo koi avtorot na filmskoto scenario ima poinakvo tolkuvanje i uveruvanje od ona shto oficijalnata politika vo 2001 godina go zatvori kako prashanje so potpishuvanjeto na Ohridskiot ramkoven dogovor. Pokraj scenite so kidnapiranje i tortura, vo filmot, sepak, ima i dijalog megju likot Lazar i vojnik so oznaki UChK, koj ima antivoena i humanistichka poraka. Sledna prichina koja ja predizvika reakcijata na instituciite na drzhavata e shto filmot, iako snimen minatata godina, se pojavi po potpishuvanjeto na Prespanskiot dogovor pomegju Makedonija i Grcija ovaa godina i mnogumina smetaa deka kje bide nov „iredentistichki paket” vo odnosite megju dvete drzhavi. Iako istorijata ja pishuvaat politicharite, slobodata na umetnichkoto uveruvanje i izraz e neprikosnoveno chovekovo pravo koe ne treba da bide cenzurirano.
Po premierata vo Melburn, Jani Bojadzi ni izjavi deka seto toa beshe fantastichno i e mnogu zadovolen od proekcijata, salata imashe odlichen zvuk i slika. Publikata beshe educirana i podgotvena da go prifati filmot i za mnogumina beshe sovrshena identifikacija.
Chlenovite na Komitetot na Makedoncite od Avstralija, shto ja organizirashe proekcijata, poziraa zaedno so rezhiserot:
Vanesa Taneska, Svetlana Stojanoska, Emili Lisa Sterjova, Ico Najdovski, Jani Bojadzi, Meri Stojkovska – Sartinas, Meri Bozhinov i Sasho Naumovski
Sorabotkata za promocija na filmot vo Avstraija bil ostvarena preku eden kafe muabet vo Skopje na rezhiserot i producent Jani Bojadzi i dolgogodishniot aktivistot i radio voditel na tukashnata zaednica Ico Najdovski. So edno vetuvanje slednoto kafe da bide na smetka na Ico vo Melburn.
