Zhenite imaat povekje teshkotii od mazhite da najdat znachajna i dobro platena rabota, a procentot na zheni vo globalnata rabotna sila postojano zaostanuva zad procentot na mazhite.
I pokraj toa shto povekje zheni se zapishuvaat na univerziteti od mazhi vo 97 zemji, zhenite pretstavuvaat mnozinstvo na obucheni rabotnici vo samo 68 zemji, a tie se mnozinstvo vo liderskite strukturi vo samo chetiri zemji.
Zavrshuvanjeto na osnovno uchilishte vo Niger nikogash ne bilo sigurna rabota za Aishetu Mahmudu Hama, zemajkji gi predvid site prechki shto ѝ bile na patot. „Uchenjeto beshe teshko”, se prisetuva taa. „Sedevme na podot – nekogash na podloga, a nekogash direktno na zemja”. No Aishetu izdrzhala, taa sega e 23 godishna studentka. Aishetu znae deka bez uchilishte, nejzinite shansi vo zhivotot bi bile ogranicheni na chuvanje stoka, zemjodelstvo, stapuvanje vo brak i ragjanje mnogu deca. Ednostavno ne bi postoele drugi mozhnosti za nea. Isto kako uchitelkite koi ja pottiknale Aishetu da uchi, taa saka da bide primer za drugi pomladi devojki i za nejzinite brakja i sestri. Taa se nadeva deka nejzinata prikazna kje gi motivira i tie da go zavrshat nivnoto obrazovanie. Po povod Megjunarodniot den na devojcheto – 11 oktomvri, Aishetu e dokaz za toa kolkava razlika mozhe da napravi obrazovanieto za devojchinjata i za lugjeto okolu niv. Sepak, prechkite shto Aishetu gi nadminala isto taka nè potsetuvaat deka obrazovanieto i den deneshen e nedostizhno za pregolem broj na devojchinja.
Zemete gi predvid ovie vdzasuvachki statistichki podatoci: Brojot na devojchinja koi ne odat na uchilishte, i pokraj toa shto e opadnat za 40% od 2000-ta godina, i natamu iznesuva 130 milioni. So toa polesno se objasnuva zoshto zhenite imaat povekje teshkotii od mazhite da najdat znachajna i dobro platena rabota i zoshto procentot na zheni vo globalnata rabotna sila postojano zaostanuva zad procentot na mazhite.
Za neshtata da bidat ushte poloshi, duri i vo mestata kade ima znachitelno zgolemena pristapnost na obrazovanie za devojchinja, proporcionalnite podobruvanja za zhenite na pazarot na trud i natamu se neostvareni. Spored edna studija od 2015 godina, napravena od Svetskiot ekonomski forum, „i pokraj toa shto povekje zheni se zapishuvaat na univerziteti od mazhi vo 97 zemji, zhenite pretstavuvaat mnozinstvo na obucheni rabotnici vo samo 68 zemji, a tie se mnozinstvo vo liderskite strukturi vo samo chetiri zemji”.
Ovie rodovi razliki pretstavuvaat vazhen generaciski predizvik kako za golemite taka i za malite biznisi. Shirum svetot, kompaniite vekje teshko naogjaat dovolno kvalifikuvani rabotnici za nivnite rabotni procesi shto stanuvaat sè povekje avtomatizirani. Megjunarodnata komisija za finansiranje na globalna mozhnost za obrazovanie minatata godina izjavi deka skoro 40% od rabotodavcite imaat teshkotii da najdat rabotnici so soodvetni kvalifikacii. Na kompaniite koi investiraat vo zemji so poniski prihodi isto taka im e potrebno rabotnicite da se zdravi. Verojatnosta za toa e pogolema koga majkite se obrazovani: tie i nivnite semejstva najchesto se pozdravi vo sporedba so semejstva so pomalku obrazovani majki. Vsushnost, istrazhuvanjeto pokazhuva deka ako site zheni koi se vo vozrast vo koja mozhat da ragjaat deca zavrshat sredno obrazovanie, brojot na deca koi umiraat pred pettata godina bi opadnal za okolu 350 iljadi deca godishno.
Poradi toa, kompaniite koi investiraat vo zemji vo razvoj i zemji koi se novi na pazarot i vo koi zhiveat najgolem broj na devojchinja koi ne odat na uchilishte imaat interes da im pomognat na devojchinjata da go dobijat obrazovanieto shto tie go zasluzhuvaat. Ako se podobrat obrazovnite ishodi, najverojatno mnogu povekje zheni kje se stremat da gi dobijat tehnichkite dokvalifikacii shto se barani na pazarot na trud denes.
Za da vkluchime ushte 130 milioni devojchinja vo uchilishtata, kje mora da nadmineme golem broj na vkoreneti prechki. Vo mnogu zemji, obrazovanieto za devojchinjata ne se smeta za neshto vazhno, poradi ochekuvanjata tie da rabotat samo doma ili na semejnite farmi. Brak na mnogu mlada vozrast, seksualni napadi, nedovolno sanitarni uslovi za devojchinja koi se vo menstruacija i humanitarnite krizi se samo del od faktorite koi predizvikuvaat obrazovanieto za devojchinja da bide poteshko otkolku obrazovanieto za momchinja. Osobeno vo mesta koi se dalechni i izolirani, davachkite za uchilishte i machnoto patuvanje pretstavuvaat dopolnitelni predizvici.
Duri i ako ovie kulturni, politichki i geografski prechki mozhe da se nadminat, pobogatite zemji kje mora da obezbedat mnogu povekje resursi za obrazuvanje na devojchinja vo ekonomiite vo razvoj otkolku shto obezbeduvale vo minatoto. Iznenaduva faktot shto udelot na razvojna pomosh od stranski donatorski zemji koj e namenet za obrazovanie se namalil vo poslednite shest godini, i toj sega e pomal otkolku shto bil vo 2010 godina. Zemjite donatori itno treba da ja smenat nasokata na toj trend.
Globalnoto partnerstvo za obrazovanie beshe eden od vodechkite katalizatori za obrazuvanje devojchinja vo tekot na izminatite petnaeset godini. Blagodarenie na finansiranjeto od GPO, dopolnitelni 38 milioni devojchinja od zemji shto se vo razvoj bile zapishani vo osnovno uchilishte od 2002 do 2014 godina.
Za da se prodolzhi so takviot napredok, GPO kje odrzhi finansirachka konferencija, koja kje bide organizirani od dve vladi domakjini – vladata na Senegal i vladata na Francija, na 8 fevruari 2018 godina, vo Dakar. Apelirame do donatorite od celiot svet da ni pomognat da stigneme do godishen fond od 2 milijardi amerikanski dolari do 2020 godina.
So dovolno finansii, GPO mozhe da gi poddrzhi obrazovnite potrebi na 870 milioni deca vo povekje od 80 zemji. Isto taka, mozhe da pomogne na zemjite vo razvoj da izgradat obrazovni sistemi koi kje im dadat mozhnost na devojchinjata kako Aishetu da go ostvarat svojot potencijal. Koga devojchinjata i zhenite dobivaat mokj preku obrazovanie, tie mozhat i go menuvaat svetot na podobro. Investiranjeto vo nivniot potencijal e stavanje pari na oblog koj vodi do sigurna dobivka.
Dzulija Gilard (Julia Gillard), poraneshna prajministerka na Avstralija, pretsedavach na odborot na Globalno partnerstvo za obrazovanie.
