Protestite i shtrajkovite vo Grcija protiv reformite na penziskiot sistem ne popushtaat. Sopreni se sluzhbite vo grchkite pristanishta, patishtata se blokirani, a solidarnost so razocharanite penzioneri pokazhale i ulichnite prodavachi, koi besplatno im delat ovoshje i zelenchuk.
Vo protestite uchestvuvaat i grchkite zemjodelci, gnevni poradi niskite ceni na proizvodite koi im gi nametna vladata na Cipras vo rakmi na reformite za „steganje na remenot”. Tie so svoite traktori gi blokiraat ulicite i avtopatite niz Grcija.
Na shtrajkot mu se pridruzhija i pristanishnite sindikati, a i rabotnicite na traektite najavija deka nema da rabotat.
Vo golemite protesti uchestvuvaat i pretstavnici na Komunistichkata partija na Grcija, koi go napadnaa premierot Aleksis Cipras, narekuvajkji go „predavnik na principite na levicata”.
Sepak, najgolemo vnimanie predizvika gestot na ulichnite prodavachi i sopstvenici na piljari, koi na penzionerite im delea besplatno ovoshje i zelenchuk, kako znak na solidarnost so nivnite problemi.
Levicharskata vlada na Cipras naide na golem otpor na reformite na koi insistiraa megjunarodnite kreditori, a koi predviduvaat milioni rabotnici da plakjaat pogolemi pridonesi.
I samiot Cipras go braneshe voveduvanjeto na nepopularnite reformi, istaknuvajkji deka „penziskiot sistem kje dozhivee kolaps dokolku ne se vovede shtedenjeto”.
Cipras garantirashe deka penziite, koi konstantno se namaluvaat od pochetokot na krizata, nema dopolnitelno da se namaluvaat.
Na protestite im se pridruzhija i advokatite, lekarite, policijata i ribarite, koi istaknuvaat deka reformite ja vodat zemjata vo „ropstvo i siromashtija”.
Opoziciskiot lider Kirijakos Micotakis izjavi deka segashnata vlada „gi zhrtvuva idnite generacii za denes da dobie troshka popularnost kaj evropskite gazdi”, i go predupredi parlamentot deka merkite na shtedenje kje predizvikaat kontraefekti, i deka se povekje lugje kje zatajuvaat danok za da prezhiveat.
