Ovoj informativen tekst ne e zamena za razgovor so lekari ili medicinski sestri. Ve molime koristete go kako vodich za prashanjata shto mozhebi ќe sakate da gi postavite
Shto e prostatata?
Prostatata e polova zhlezda kaj mazhite.
Smestena e pod mochniot meur. Se naoѓa kaj osnovata na penisot, vednash pred zadniot premin (rektumot/chmarot). Obichno e so golemina na orev. Proizveduva del od technosta vo spermata.
Prostatata ima tesna dupka vo sredinata. Cevkata (mochovodot) koja ja prazni mokrachata od mochniot meur pominuva niz ovaa dupka na svojot pat kon zavrshetokot na penisot.
Rakot na prostatata glavno se javuva kaj mazhi nad 65 godini i e mnogu redok kaj mazhi pomladi od 45 godini.
Osven so stareenjeto, vashiot rizik se zgolemuva ako imate tatko ili brat so rak na prostatata, osobeno ako bil dijagnosticiran pred 60-ta godina.
Mnogu e chesto kaj mazhite nad 50 godini ili postari da imaat edno ili poveќe od slednite:
– potreba za pochesto mokrenje
– potreba za itno mokrenje vo bilo koe vreme
– poteshkotii da pochnat so mokrenjeto
– mokrenjeto da trae podolgo, bidejќi protokot na mokrachata e slab, ili, pak,
– zapira i pak pochnuva
– cedenje na mokracha otkako ste zavrshile so mokrenje.
Vo poveќeto sluchai ovie simptomi se predizvikani od zgolemena prostata shto ne e zabolena od rak (chest problem kaj mazhite shto se javuva so stareenjeto). Zgolemenata prostata ne vodi kon rak na prostatata. Meѓutoa, bi bilo dobro da pozboruvate so vashiot lekar ako imate nekoj od ovie simptomi.
Shto ќe stori lekarot ako imam problem so prostatata?
Najprvin, lekarot treba da otkrie shto go predizvikuva problemot. Za toa se potrebni medicinski testiranja. Vo niv spaѓaat:
– Digitalen rektalen pregled – so rakavici, doktorot so prst vleguva vo zadniot premin (rektumot/chmarot) za da proveri dali ima promeni kaj vashata prostata.
– Test za specifichen antigen na prostatata (Prostate specific antigen ili PSA)
Vo prostatata se lachi eden protein narechen specifichen antigen na prostatata ili PSA koj shto pomaga da se pothranuva spermata. Obichno samo mali kolichini od ovoj protein narechen PSA vleguvaat vo krvotokot. Koga vo krvta se najdat golemi kolichini na PSA, toa mozhe da bide znak za rak na prostatata, no ne sekogash.
Nivoata na PSA mozhat da se zgolemat kako shto stareete poradi:
– vospalenie
– infekcii
– drugi zdravstveni problemi so
prostatata koi ne se rezultat na rak.
Testot za PSA e test na krvta koj pokazhuva kolku protein PSA ima vo krvta.
Dokolku vo krvta imate mnogu PSA protein, lekarot treba da napravi poveќe testovi za da otkrie zoshto e toa taka.
Biopsija
Dokolku testot za PSA ili digitalniot rektalen pregled ne vi se so normalni naodi, vashiot lekar mozhe da ve upati da vidite specijalist narechen urolog. Urologot mozhe da preporacha biopsija. Toa podrazbira stavanje na mala ultrazvuchna sonda vo zadniot premin/chmarot. Potoa obichno vi zemaat shest ili poveќe primeroci od prostatata. Istite se praќaat na proverka pod mikroskop.
Biopsijata e edinstveniot definitiven nachin da se otkrie dali imate rak na prostatata. Biopsijata ќe pokazhe kolku brzo mozhe da raste rakot i kolkava zakana mozhe da bide. Toa se narekuva ‘agresivnost’. Ova mozhe da go nasochi izborot na tretman za lekuvanje.
Dali treba da odam na testovi za rak na prostatata duri i ako nemam simptomi?
Veќe nekolku godini postoi debata okolu testiranjata za rak na prostatata zaradi nus-pojavite od tretmanot. Nekoi luѓe veruvaat deka site mazhi nad odredena vozrast treba redovno da se testiraat. Drugi, pak, veruvaat deka toa treba da bide prashanje na izbor na sekoj mazh soglasno semejnata istorija i lichnite okolnosti.
Vo momentot ne se zalagame za testiranje za rak na prostatata kaj site mazhi. Sega za sega ne postojat silni dokazi deka toa sprechuva mazhite da umiraat od rak na prostatata.
Meѓutoa, ne mozheme da bideme sigurni deka rutinskoto testiranje ne e delotvorno, taka da ne sovetuvame pak ni da ne se pravat testovi. So tek na vreme istrazhuvanjata mozhe ќe dadat odgovor na ova prashanje.
Nie veruvame deka najdobrata rabota e da pozboruvate so vashiot lekar i da donesete informirana odluka okolu testiranjeto za rak na prostatata.
Predlagame da gi zemete vo predvid site raboti taka shto:
– ќe pozboruvate so medicinska sestra od oddelenieto za rak na Cancer Helpline (Linija za pomosh za lica zasegnati od rak)
– ќe gi prochitate nashite informacii na temi povrzani so rak na prostatata i tretmanite za lekuvanje
– ќe go posetite mestoto na Internet posveteno na rakot na prostatata na www.prostatehealth.org.au
– ќe pozboruvate so mazhi koi imale rak na prostatata
– ќe razgovarate so vashiot lekar.
Vie treba da donesete odluka. Nie mozheme da vi pomogneme da gi najdete informaciite shto vi se potrebni.
Koi se tretmanite za lekuvanje na rak na prostatata?
Vashiot lekar ќe ve posovetuva za toa shto misli deka e najdobro da se prezeme vo vashiot sluchaj. Lekuvanjeto ќe zavisi od:
– goleminata na rakot
– dali se rashiril
– vashata vozrast
– kolku ste zdravi.
Podolu se navedeni nekoi od mozhnostite za koi vashiot lekar mozhe da pozboruva so vas ako vi e otkrien rak na prostatata.
Bez lekuvanje
Ponekogash rakot na prostatata ne treba da se lekuva ako bavno raste i ako ne predizvikuva zakana. Lekarot mozhe da pravi redovni testiranja za da proveruva dali nastanale promeni. Ako rakot pochne da raste, mozhe da zapochnete so lekuvanje vo podocnezhna faza.
Operacija/radioterapija
Ako rakot ne se proshiril, mozhe da odite na operacija za da vi ja otstranat prostatata, ili na radioterapija za da probaat da go unishtat rakot.
Radioterapijata mozhe da se napravi na eden od ovie dva nachina:
• so zraci nasocheni od mashina odnadvor od teloto nakaj samiot rak. Ova se narekuva nadvoreshna zrachna radioterapija ILI
• preku izvor na radijacija koj shto e postaven preku operacija vnatre vo teloto kade shto e rakot. Ova se narekuva brahiterapija.
Hormonsko lekuvanje
Ako rakot se proshiril, mozhe da vi dadat hormonska terapija za da go zabavat rakot ili da sprechat negovo shirenje. Na nekoi mazhi im se dava hormonska terapija pred da se premine na brahiterapija.
Od operacijata i radioterapijata za rak na prostatata mozhat da se javat tri golemi komplikacii.
Chesto mazhite posle operacija veќe ne mozhat da dozhiveat erekcija (stanuvaat ‘impotentni’). Ima pogolema verojatnost toa da se sluchi ako ste postari. Ova se sluchuva bidejќi nervite koi se odgovorni za erekcijata pominuvaat niz prostatata. Zaradi mestopolozhbata na rakot, ponekogash e nevozmozhno da se odbegne oshtetuvanje na ovie nervi.
Posle operacija nekoi mazhi mozhe da ja izgubat sposobnosta za kontroliranje na mokrenjeto (ne mozhat da ja zadrzhat mokrachata). Ova se javuva zaradi oshtetuvanje na muskulite okolu prostatata. Kaj poveќeto mazhi ovaa nesposobnost za zadrzhuvanje na mokrachata ne trae podolgo od nekolku meseci.
Lekuvanjeto so radioterapija isto taka mozhe da predizvika problemi so erekcijata i zadrzhuvanjeto na mokrachata. Mozhe da ima posledici i vrz debeloto crevo. Za vreme na lekuvanjeto mozhe da dobiete proliv, ili pak oshtetuvanje na debeloto crevo za shto mozhe da bide potrebno lekuvanje.
Na raspolaganje imate pomosh za komplikaciite od tretmanite za lekuvanje. Zboruvajte so vashiot lekar pred da donesete odluka za lekuvanje.
Poveќejazichna informativna linija za rak
Za da razgovarate so medicinska sestra od oddelenieto za rak preku preveduvach na jazik shto vie ќe go izberete, sledete gi slednite chekori:
1. Javete se na Translating and Interpreting Service (Preveduvachka i tolkuvachka Sluzhba) na 13 14 50, od ponedelnik do petok, od 9ch nautro do 5ch popladne.
2. Kazhete go jazikot shto vi treba.
3. Pochekajte na linija da ve povrzat so preveduvach (toa mozhe da potrae do 3 minuti)
4. Pobarajte od preveduvachot da se javi na Cancer Council Victoria Helpline (Linija za pomosh pri viktoriskiot Sovetot za rak) na 13 11 20
5. Ќe bidete povrzani so preveduvach i so medicinska sestra od oddelenieto za rak.
