Vechnata avstraliska rasprava okolu pazarot za nedvizhnosti povtorno se razbranuva sred tvrdenjata za „nemilosrdniot napad” vrz nego.
Ova sigurno kje bide kluchna tema na federalnite izbori koi kje se odrzhat slednata godina. Vladata povtorno ja otvori raspravata okolu negativnoto investiranje, obvinuvajkji gi laburistite deka pochnale „nemilosrden napad” vrz pazarot na nedvizhnosti.
Opozicijata dade cvrstvo vetuvanje deka kje ja ogranichi negativnata zadolzhenost na novoizgradenite domovi i kje go prepolovi popustot na danok od 50 otsto na dobivka od kapital.
Bil Shorten tvrdi deka momentalnata politika na vladata na investitorite im dava nepravedna prednost nad onie koi ja kupuvaat svojata prva nedvizhnina, a toa osobeno odi vo korist na lica so golemi primanja koi namerno investiraat i interesot i troshocite za odrzhuvanje gi pretstavuvaat kako zaguba i dobivaat odbivanje na danokot, a vo isto vreme se zgolemuva vrednosta na negovata investicija so tekot na vremeto.
No, pishuvajkji za vesnikot „The Australian”, ministerot za finansii Dzosh Frajdenberg izjavi deka dve tretini od licata so negativna zadolzhenost imaat odanochen del od prihodite pomal od $80.000.
„Onie koi se naogjaat vo situacija na negativna zadolzhenost se lugje koi javnosta obichno ne bi gi smetala za bogati” – veli Frajdenberg. Toj izjavi i deka megju onie so negativna zadolzhenost se i 58.000 nastavnici, 41.000 medicinski sestri i 19.000 policajci i vraboteni vo itnite sluzhbi.
Tvrdi deka promenite bi im nashtetile na site onie koi imaat investiran kapital vo forma na nedvizhnost.
„Ova kje gi kazni ne samo 1.3 milioni lugje so negativna zadolzhenost, tuku i site onie koi imaat kapital vo forma na sopstven dom, zatoa shto koga konechno kje odluchat da go prodadat svojot imot, toa kje go napravat na pazar so mnogu pomalku potencijalni kushuvachi. Politikata na laburistite ne mozheshe da dojde vo polosh moment, nitu da bide poslabo sfatena. Ova ne e vreme koga na laburistite treba da im dademe mozhnost da ja frlat kockata i da pochnat bezmilosna danochna politika kaznuvajkji gi gragjanite i politika koja vo opasnost kje go dovede nashiot ekonomski rast ” – veli Dzosh Frajdenberg.
Zboruvajkji minatata nedela za radioto ABC, drzhavniot blagajnik vo senka Kris Bouen gi otfrli argumentite deka ne e dobar moment da se mesha vo negativnata zadolzhenost.
„Vakvite reformi se sproveduvaat so generacii. Kje znaete deka pazarot vo tekot na slednite 20 ili 30 godini kje raste ili kje padne, no ne ja menuvate chesto negativnata zadolzhenost. Povekje ekonomisti ukazhaa na faktot deka verojatno sega e dobar moment za reforma na negativnata zadolzhenost poradi rabotata koja agencijata Australian Prudential Regulation Authority (APRA) od pazarot vekje otstrani nekoi problemi, neshto od toa vekje e zemeno vo predvid, pa poradi toa so mal broj gragjani so negativna zadolzhenost nashite promeni kje bidat pomal shok za sistemot” – veli Kris Bouen i dodava deka politikata na laburistite e dolzhna da ovozmozhi shto pogolema dostapnost za zhiveenje vo sopstven dom i federalniot budzet da bide pozdrav. Ova e vazhna reforma za onie koi go kupuvaat svojot prv dom. Ova e soodvetno. Ne bi trebalo da davame pogolema poddrshka na investitorite otkolku na kupuvachite na svojata prva nedvizhnina. Vo ovoj moment toa go pravime.
„Mozhe da bide podobro. Politikata e vnimatelno osmislena, vnimatelno odmerena i ova e vistinskata odluka za idninata na Avstralija.”
Cenite na kukjite vo pette glavni gradovi na Avstralija padnaa prosechno za 3.5 otsto vo izminatite 12 meseci, a najgolem pad e zabelezhan vo Sidnej i Melburn. Kupuvachite na prvi nedvizhnosti vo toj period povtorno se vrakjaat na pazarot. Sega sochinuvaat neshto pomalku od 18 otsto novi krediti za kupuvanje stamben prostor.
Vo neodamneshnoto intervju za news.com.au prajministerot Skot Morison ukazha na vladinata programa za shtedenje za prv dom (First Home Savers Scheme) kako edna od prichinite za ovie promeni.
„Smetam deka ova e osobeno ednostavna i konstruktivna programa koja znachi deka lugjeto mozhat pobrzo da zashtedat za depozit, ednostavno podednakvo zhrtvuvajkji se kako i denes.”
Spored ovaa programa Avstralicite mozhat da shtedat za depozit koristejkji go svojot penzinski fond, shto znachi deka kje plakjaat pomalku kamata.
„Mozhete da shtedite so ista golemina na prihodot, okolku 30 otsto pobrzo otkolku shto ste mozhele porano” – reche prajministerot.
Morison isto taka ja naglasi rabotata na vladata so agencijata Australian Prudential Regulation Authority (APRA) za namaluvanje na hipotekite za investicii koi bea so otplata samo na kamatite, koi sochinuvale okolu 40 otsto od site novi krediti za nedvizhnosti na nivniot vrv minatata godina.
„Koga kje najdete lugje koi edinstveno moraat da prodolzhat da pozajmuvaat se povekje i povekje i toa go pravat otplatuvajkji gi samo kamatite, tie moraat da ja zgolemat cenata i tokmu toa gi pottikna razmerite na celata programa” – reche toj.
