MAKEDONIZMOT VO 19 VEK
Minatiov chetvrtok vo prostoriite na Grchkiot centar vo Melburn, shto se naogja na 168 Lonsdale Street , pisatelot i nauchnik Dimitri Gonis, inaku profesor na Univerzitetot La Trob, gi prezentirashe svoite zakluchoci od dolgogodishnoto istrazhuvanje. Predavanjeto beshe pretstaveno kako del od grchkite seminari za istorija i kultura shto gi nudi Grchkata zaednica vo Melburn.
Po povod na svojot doktorat na tema „Politikata na memorija i nacionalnost: neomakedonizmot vo Avstralija”, Gonis razgovarashe za pojavata na prvite Makedonisti so jasna definicija za „makedonskata nacionalnost” vo kontekst na gradenjeto na nacijata od 19 vek.
Navistina mnogu delikatna tema, vo koja Gonis go osporuva grchkiot konsenzus, i vo tatkovinata i vo dijasporata, a toa e deka sovremenata makedonska nacija e neodamneshna i veshtachka konstrukcija; iskluchivo titoistichka inicijativa koja se sozdala so osnovanjeto na Narodna Republika Makedonija vo 1944 godina.
Toj se osvrna na „sovremeniot makedonski narativ” odnosno makedonizmot, ideologija koja oficijalna Grcija ja smeta za prodolzhuvanje na celta na Tito da gi preobrazuva makedonskite slavofoni vo etnichki Makedonci. Sepak, prezentiranite dokazi sugeriraat deka poimot „makedonska nacija”, iako ogranichen na poedinci, vekje postoel ushte od 1800 godina navaka, naglasi Gonis. Jasen primer za toa se naogja vo kontekst na jazikot; se pretpostavuva deka jazichnite napori na odredeni makedonski edukatori vo ovoj period se dokaz za noviot lingvistichki makedonizam; so drugi zborovi postoela zarodishna makedonska svest. Spored Gonis, predvesnik na toa e Gjorgji Pulevski, a toj potoa ja naveduva i crkvata “Sv. Nedela” vo Bitola itn. Jasni primeri koi pokazhuvaat deka Makedoncite ne se izmisleni nitu se marsovci na Balkanskiot Poluostrov, istakna ovoj poznat grchki nauchnik.
Vakvite stavovi kaj del od prisutnite Grci bea premnogu negrchki za da gi svarat pa zatoa nekoi go narekoa predavnik a pak nekoi i demonstrativno si zaminaa. Se nadevame deka poleka kje go svarat i prifatat makedonizmot kako realnost.
Nakratko za Gjorgji Pulevski
Gjorgji Pulevski roden vo 1817, vo Galichnik – pochinal na 13 fevruari 1893, vo Sofija — makedonski pisatel na kratki dela, leksikograf, istorichar i voen vodach. Pulevski e avtor na prvata pechatena makedonska gramatika i avtor na eden od prvite rechnici na makedonski jazik.
Roden vo seloto Galichnik, Gjorgjija od pechalbar-dzidar vo Romanija do pochetokot na 60-te godini svojot zhivoten pat go prodolzhuva niz raznite osloboditelni vojni i vostanija vo tekot na celata vtora povolina na XIX vek. Toj ja zapochnuva borbata za sloboda na svojot narod, istovremeno uchestvuvajkji vo osloboditelnata borba i na drugite balkanski narodi.
Dobrovolec vo vojnite
Veruvajkji deka so toa se bori i za svojata tatkovina, Pulevski najprvin se vkluchuva kako dobrovolec vo osloboditelnite akcii vo nastanite od 1862-1863 godina koga, kako narednik na pontonerska cheta, se bori protiv turskiot garnizon vo Belgrad.
Potoa, po izbuvnuvanjeto na Srpsko-turskata vojna (1876) toj pak se vkluchuva kako dobrovolec, na stranata na srpskata vojska. Vekje vo slednata godina zapochnuva Rusko-turskata vojna i Pulevski e odnovo so svojata cheta vo redovite na avangardata na ruskata armija za vreme na osloboduvanjeto na Bugarija.
So Odrinskoto primirje i Sanstefanskiot preliminaren dogovor e prekinato zazemanjeto i na Makedonija.
No ushte vo slednata godina (1878) Pulevski pak aktivno uchestvuva kako vojvoda vo Kresnenskoto vostanie, stavajkji se direktno vo funkcija na borbata za sloboda na makedonskiot narod.
Borec za makedonskiot jazik
Ne pomalku e znachajna negovata kulturno-nacionalna dejnost kako uchebnikar, leksikograf, gramatichar, poet, folklorist, etnograf i istorichar. Negovo prvopechateno delo e Rechnik od chetiri jazika (ili chetirijazichnik), objaveno vo Belgrad vo 1873 godina. Toa e vsushnost petjazichnik, bidejkji vo kolonata na srpskiot jazik dava leksichki materijal od dvata bliski, no sepak razlichni jazika: makedonskiot i srpskiot.
Vtorata objavena kniga na Pulevski e Rechnik od tri jazika (trijazichnik), objavena isto taka vo Belgrad vo 1875 g. Ova delo e osobeno znachajno poradi jasnata koncepcija i otvoreno iznesenata ideja za tatkovinata Makedonija, za makedonskiot narod i makedonskiot jazik kako poseben.
Po neuspehot na makedonskoto Kresnensko vostanie i negovoto zaminuvanje vo Sofija, vo 1879 godina Pulevski separatno ja publikuva prvata patriotsko-politichka poema vo nashata literaturna istorija Samovila Makedonska, vo koja gi spomenuva Filip Makedonski i Aleksandar Makedonski kako predci na deneshnite Makedonci, koi 300 leta pred Hrista ja povladale celata vselena.
Vo nea e odrazena ideologijata na makedonskite uchesnici vo Makedonskoto (Kresnensko) vostanie. Vo toa vreme ja objavil i prvata oddelna stihozbirka na makedonski jazik vo makedonskata literaturna istorija Makedonska pesnarka (vo dve knishki). Stihozbirkata sodrzhi tri lichni i povekje narodni pesni.
Ovaa zbirka makedonski narodni pesni bila mnogu pozitivno prifatena megju makedonskata emigracija vo Bugarija. Konstantin Vezenkov bil voodusheven od patriotizmot na svojot poznanik Gjorgjija Pulevski iskazhan vo negovite avtorski pesni za Filip i Aleksandar Makedonski, pa reshil del od niv da objavi vo vesnikot Marica.
Vo slednata 1880 godina izleguva od pechat i Slognica rechovska, kojashto pretstavuva prva publikuvana gramatika na makedonskiot jazik. Vo nea Pulevski se obidel da sozdade osnovni normi na makedonski literaturen jazik, kombinirajkji go centralno-makedonskoto narechje so slovenskata pismena tradicija vo Makedonija, kreirajkji pri toa moshne interesna leksika i pozajmuvajkji zborovi i od drugite slovenski jazici, no sekogash izrazito makedonizirani.
