Prajministerot Malkolm Turnbul prizna deka bilo pogreshno shto Kralskata komisija (Royal Comission) ne pokrenala istraga za rabotenjeto na bankite pred povekje godini i najavi ponatamoshni reformi.
Pri priznavanje na greshkata, koe beshe zachineto so mnogu opravduvanja, prajministerot go ponudi svoeto prvo dlaboko priznavanje deka negovata vlada nosi vina shto ne odobrila istraga na bankite, i izjavi deka ovoj sektor kje mora da plati nadoknada za svoite grevovi. Pokraj toa shto, Turnbul toa ne go kazha direktno, no se podrazbira deka togash sepak donel pravilna odluka zatoa shto vo sprotivno vladata kje morala da cheka so nosenje odredbi za kazni i voveduvanje novi zakoni koi imaat za cel da gi soprat kaubojcite vo taa industrija. Ovaa izjava e objavena samo nekolku denovi otkoga izvrshniot direktor na kompanijata AMP, Craig Meller, podnese ostavka otkoga Kralskata komisija doznala deka AMP ja lazhela Avstraliskata komisija za hartii od vrednost i vlozhuvanja vo tek na rechisi deset godini, i na klientite im naplatuvale za uslugi koi nikogash ne im gi dale. Turnbul izjavi deka posochil na problemite vo spomenatata industrija za vreme na rodendenot na Westpac ushte vo april 2016 godina koga pochnaa da se sproveduvaat reformite.
„Koga bankite kje napravat neshto pogreshno moraat da platat nadoknada, za toa nema somnenie. Odluchni sme da obezbedime lugjeto koi se oshteteni da dobijat nadoknada i toa da se napravi na delotvoren nachin. Politichki gledano, site politichki komentatori se vo pravo, kje beshe dobro porano da ja osnovavme komisijata, no mislam deka na prvo mesto gi stavivme klientite. Pred dve godini na proslavata na rodendenot na Westpac, vo svojot govor ukazhav na neprifatlivoto odnesuvanje na bankite i togash posochiv za nivniot neuspeh, klientite da gi stavat na prvo mesto. Tie rabotat so opshtestvena dozvola i zadolzheni se taka da se odnesuvaat. Gi prozvav na toa. Donesov odluka da ne se osnova Kralska komisija vo toj moment i gledajte, politichki ste vo pravo koga velite deka za nas bi bilo podobro toa da go napravevme pred nekoja godina. Nesomneno Bil Shorten bi sostavil Komisija vo vreme koga toj bil minister za finansii” – izjavi toj.
Reche i deka verojatno kje se sprovedat novi reformi. “Sega imame Kralska komisija i kje dobieme izveshtaj na nejzinite poverenici za sostojbata vo finansiskiot sektor i soveti povrzani so reformi koi vekje se pochnati i za toa kako da se unapredat. Nekoi raboti (dokazi od Komisijata) se shokantni, no vo sklad so problemite koi gi identifikuvav pred dve godini, kako kulturata na bankite i ostanatite finansiski industrii se vlosheni taka shto klientite povekje ne gi stavaat na prvo mesto.”
