Nauchnicite uspeale da odgledaat koral od Golemiot Koralen Greben vo Avstralija i da go prenesat na druga lokacija, so shto im se vrakja nadezhta deka kje mozhat da go obnovat ekosistemot shto pretrpe shteta poradi globalnoto zatopluvanje.
Istrazhuvachite od Univerzitetot vo Avstralija, koi vo nedelata go objavija svoeto istrazhuvanje, kon krajot na 2016 godina sobrale golema kolichina jajca i seminja od koralite na ostrovot Heron, na istochniot breg.
Tie proizvele golemo kolichestvo larvi, koi podocna gi prenele na oshtetenite mesta na Golemiot Greben, koj e zagrozen od klimatskite promeni. Po osum meseci nauchnicite otkrija deka mladiot koral prezhiveal i porasnal. „Uspehot na ova istrazhuvanje ne e vazhen samo za Golemiot Koralen Greben, tuku i vo megjunarodni razmeri”, izjavi Piter Harison, istrazhuvachki menadzer.
„Toa pokazhuva deka oshtetuvanjeto na koralnata populacija bi mozhelo da bide obnoveno na mesta na koi e zagrozeno prirodnoto proizvodstvo na larvi”, dodava toj.
Metodot e razlichen od takanarechenoto gradinarsko rastenje na koralite, koe se sostoi od otkinuvanje granche od zdrav koral i negovo presaduvanje na grebenite, so nadezh deka kje mozhe da se odgleduva koral vo rasadnicite.
Nauchnikot veruva deka ovaa postapka kje mozhe da se koristi za shirokata upotreba. Golemiot Koralen Greben, koj vo 1981 godina beshe vkluchen na Listata so svetsko nasledstvo na UNESKO, se prostira na 345.000 kvadratni kilometri po dolzhinata na bregot na Avstralija i e najgolemata zaednica na korali vo svetot, so 3.000 sistemi i stotici tropski ostrovi. Minatata godina negovata degradacija imashe najgolemo zabrzuvanje otkako pochnal da se sledi ovoj proces poradi rastot na morskata temperatura.
Pochetnite istrazhuvanja od vozduhot i od moreto pokazhaa deka vo 2016 godina se razgradeni 22 otsto od koralite vo plitkata voda, a perspektivata e prilichno mrachna so ogled na toa shto vtora godina po red nastanuva „beleenje”. Ova izbeluvanje nastapuva koga koralot, poradi nevoobichaeni uslovi, kako shto se povisokite temperaturi na moreto, pochnuva da isfrla fotosintetichki algi, pa ja gubi bojata. Ponovite istrazhuvanja pokazhaa deka ovoj proces sega se odviva na pogolemi dlabochini, nedostapni za nurkachite.
Svetskite lideri vo 2015 godina vo Pariz se soglasija deka so namaleno koristenje na fosilni goriva kje se ogranichi prosechniot porast na temperaturata na dva Celziusovi stepeni, no Donald Tramp mu zadade tezhok udar na dogovorot so negovata najava za povlekuvanje na Amerika, a Amerika, vednash zad Kina, e vtor najgolem zagaduvach vo svetot.
