Minatiot petok, na 25 januari, do posledno mesto ispolnetiot Civic Theatre vo Hrstvil, predgradie na Sidnej, se izvede premierata na filmot „Ruganje so Hristos” od Jani Bojadzi.
Sledniot den sledeshe vtorata proekcija vo istiot teatar. Isto taka vo drzhavata Nov Juzhen Vels vakvi proekcii sledea vo gradovite Volongong i Njukastel. Filmot beshe prikazhan i vo Kanbera.
Na site proekcii prisustvuvashe rezhiserot i scenarist Jani Bojadzi so chlenovi od Sovetot na Makedoncite od Avstralija od Melburn. Organizator na proekciite vo Sidnej beshe Makedonskiot sovetot od NJV.
„Ruganje so Hristos” e edno izvonredno umetnichko delo koe iako zabraneto od segashnata diskriminatorska za Makedoncite vlada na Republika Makedonija kje ostavi dlaboki tragi vo makedonskata i svetskata kinomotografija. Ne sluchajno minatata godina na filmskiot festival vo Montreal osvoi prva nagrada za inovacija. Teshko e da ne se sporeduvaat vakvi umetnichki dela koi dlaboko dzbaraat vo dushata za postoenjeto na chovekot vo koj se vpletkani jazli na minatoto, segashnosta i idninata (otslikani na povekje sloevi ili na povekje-agolskoto ogledalo). Nad seto toa dirigira dnevnata politika, nadvoreshnite vlijanija i interesi i ideologijata koja ushte povekje ja fragmentira dushata.
Jazolot makedonski tolku mnogu e ispletkan shto teshko mozhe da se odvrze i razbere, a tolku mnogu jazolchina se prilepile do istiot shto zhivotot stanuva ushte poispletkan kako da nema kraj, no Jani preku kamerata i naracijata taka uspeshno ni go otkriva krajot shto nosi pochetok, no mnogu poinakov poradi posledite na minatoto. Sekoj od gledachite so sebe ponese razlichno mislenje za ova remek delo kako i za krajot na prikaznata, vo zavisnost od nivnite poraneshni iskustva, a dali zhivotnata prikazna ima kraj? Krajot mozhe da bide pochetok na neshto novo…
Temata vo odnos na Egejski del na Makedonija chesto se obrabotuvala vo site sferi na kreativnosta no malku pomalku nekoj se osvrnuval na posledicite od taka narechenata Gragjanska vojna za makedonskoto domorodno naselenie koe ne prebegalo, na decata i roditelite koi ne bea ubieni ili koi ne bile izbrkani. Tie bea prinudeni da si go smenat ne samo imeto tuku jazikot i kulturata – da se plashat od svojata senka deka se Makedonci. Atinjanite primenija sekakvi metodi, genot na Makedoncite da se izmeni i segashnite generacii da patat od posledicite na svoite roditeli kako shto i nivnite deca vo idnina kje patat od posledicite na nivnite segashni odluki.
Ne e ni chudno shto filmot e zabranet vo Makedonija. Slobodata na govorot i kreativnosta se zagushuvaat. Se zagushuva makedonskoto vo korist na bugarskoto, grchkoto, srpskoto, albanskoto… so cel da im se piknat vo smrdenite gakji na Evropa…
Se saka da se prikrijat zlostorstvata na Albancite i nivniot terorizam, da se prikazhe deka istiot imal „osloboditelen karakter”. Drug dirigira vo Makedonija, a Makedoncite postanaa shupelka i svirat samo na zadnata dupka na sviraloto.
Chestitki do Jani Bojadzi i celiot negov tim koj beshe sostaven od artisti od povekje nacionalnosti, a istiot beshe sniman vo Makedonija, Francija i Grcija. Toj ne vrati na minatoto, segashnosta i ni pokazha kakva mozhna, vo zavisnost od nas, idnina mozheme da imame.
Filmot, preporachuvam da se vidi od sekoj Makedonec, bez razlika na generaciite, a i od drugite nacionalnosti kako i od Albancite i Grcite za da vidat deka agresivnosta mozhe da donese samo agresivnost.
Chestitki i do Sovetot na Makedoncite od Avstralija shto ovozmozhija da se prikazhe filmot vo povekje gradovi vo Avstralija i Nov Zeland, do Makedonskiot sovet na NJV i povekje organizacii i individualci koi se prikluchija kon ovaa blagorodna akcija.
Dushan Ristevski
