SERIOZNO VLOSHUVANJE NA ODNOSITE:
Amerikanskoto nuklearno oruzhje chuvano vo Turcija vo blizina na siriskata armija, naskoro kje bide premesteno vo Romanija, prenesuva briselski EurAktiv povikuvajkji se na nekolku izvori.
Oficijalen Vashington dosega gi nema nitu potvrdeno, nitu negirano ovie informacii, no od Amerikancite e najaven odgovor, dodeka pak Romancite gi otfrlija ovie informacii. Sepak, spored EurAktiv seto toa e vo sklad vo tradicijata koja shto e prisutna od Studenata vojna – protechenite informacii za amerikanskoto nuklearno oruzhje na teritorijata na Evropa da ne se potvrduvaat. Vo tekstot, ovoj poteg na amerikanskite vlasti se povrzuva so vloshuvanjeto na odnosite pomegju SAD i Turcija posle neuspeshniot drzhaven udar vo Turcija, kako i za zagrozenata bezbednost na arsenalot na taktichkoto nuklearno oruzhje vo bazata Indzirlik so ogled na toa shto e smesteno na 100-tina kilometri od granicata so Sirija.
Eden od izvorite otkril deka prefrluvanjeto na taktichkoto nuklearno oruzhje od Turcija vo Romanija e golem predizvik i vo tehnichki, no i vo politichki smisol: „Ne e lesno da se prefrlat povekje od 20 parchinja nuklearno oruzhje”, otkril toj izvor koj sakal da ostane anonimen.
Spored informaciite na politichki nezavisniot istrazhuvachki centar Stimson, vo vozduhoplovnata baza Indzirlik vo Turcija ima razmesteno okolu 50 parchinja taktichko nuklearno oruzhje od Studenata vojna, za bezbednosta na ova oruzhje se zboruvalo i porano, no posle neuspeshniot drzhaven udar vo Turcija, toa prashanje povtorno se najde vo centarot na vnimanieto.
Vo izveshtajot na centarot Stimson stoi deka za vreme na drzhavniot udar, elektrichnata energija vo bazata Indzirlik bila iskluchena, a turskata vlada im zabranila na avionite na SAD da poletuvaat i sletuvaat, komandantot na taa baza bil uapsen poradi vmeshanost vo voeniot puch, a na prashanjeto dali SAD bi uspeale da ja odrzhat kontrolata nad oruzhjeto dokolku puchot uspeel, nikoj ne mozhe da znae.
Drug izvor na EurAktiv im otkril deka odnosite pomegju Turcija i SAD tolku mnogu se vloshile posle obidot za voen udar, pa Vashington vekje ja nema istata doverba vo oficijalna Anakara, za oruzhjeto da ostane vo taa zemja.
Na prashanjeto za transferot na oruzhjeto, amerikanskiot Stejt Department gi upatil EurAktiv da go postavat toa prashanje do Ministerstvoto za odbrana, koe shto nema odgovoreno, turskoto ministerstvo vetilo deka kje dade odgovor, a od NATO Alijansata dale diplomatski odgovor vo koe se istaknuva potrebata na SAD, nuklearnoto oruzhje da ostane „bezbedno”.
Od druga strana, romanskoto ministerstvo za nadvoreshni raboti izdalo odluchen demant: „Kako odgovor na vasheto prashanje, Ministerstvoto za nadvoreshni raboti odluchno gi otfrluva informaciite koi shto gi imate navedeno”, odgovoril portparolot na romanskoto ministerstvo.
EurAktiv sepak ne se otkazhuva i tvrdi deka demantiranjeto na informaciite za nuklearnoto oruzhje na SAD vo Evropa e voobichaeno ushte od Studenata vojna i deka e javna tajna deka amerikanskiot nuklearen arsenal e rasporeden i vo Belgija, Holandija, Germanija i Italija.
Spored ovie izvori, oruzhjeto sega bi trebalo da bide smesteno vo vozdushnata baza Deveselu vo blizina na gradot Karakal, shto kje bide mnogu problematichno za odnosite so Moskva zatoa shto razmestuvanjeto na taktichko nuklearno oruzhje vo neposredna blizina na ruskite granici kje predizvika gnev kaj ruskite vlasti i kje dovede do vloshuvanje na odnosite.
Spored informaciite na turskiot portal Hurijet, chlen na gorniot dom na ruskiot parlament izjavil deka Turcija mozhe da im ja otstapi bazata Indzirlik na Rusija za intervencija na ruskite voeni avioni vo Sirija. Pretsedatelite na Turcija i Rusija vekje odrzhaa sostanok i dogovorija obnova na odnosite pomegju dvete zemji koi bea narusheni minatata godina koga Turcite soborija ruski voen avion na tursko-siriskata granica.
Posle obidot za nasilno simnuvanje od vlast na Erdogan vo Turcija, odnosite pomegju Ankara i Vashington padnaa na najnisko nivo, zatoa shto Turcite veruvaat deka SAD mu dava poddrshka na najgolemiot politichki protivnik na turskiot pretsedatel, Fetulah Gjulen koj od Ankara e obvinet deka stoi zad organizacijata na voeniot udar.
Turcija bara od SAD da im go isporacha Gjulen, a se ochekuva deka ova prashanje kje bide glavna tema otkako potpretsedatelot na SAD, Dzo Bajden kje ja poseti Turcija.
