– Neshto ovde kje eksplodira i toa najverojatno kje bide opshtestvoto, pishuva magazinot Vice opishuvajkji go gradot koj puka po shavovite, so ogromni ekonomski neednakvosti, enormno golemi kirii a vraboteni nastavnici koi se bezdomnici.
Zad dobar del fenomeni shto se sluchuvaat vo San Francisko stoi ona shto vo ekonomijata se vika „efekt na aglomeracija” a se raboti za toa da se bide vo blizina na svoite, da se bide blisku do sluchuvanjata, da se ima biro najblisku do ona na shefot. Iako sovremenite tehnologii nudat chudesni reshenija za virtuelni rabotni angazhmani, IT gazdite i natamu sakaat fizichki da gazat po Siliciumskata dolina. Jer virtuelno nikogash nema da doznaesh shto nekoj tvoj vraboten nachul na shank vo bar.
– Gledam sè pogolema koncentracija na mokj i kontrola i sè pomala vistinska konkurentnost vo IT sektorot, veli chovek koj dolgi godini raboti na toa pole i koj e zagrizhem shto denes zakonite pochnuvaat da gi pravat lugje koi ne ni znaat kako internetot funkcioniral pred 10 godini.
Vo 2016, sektorot mozhel da bira od 15.077 novi programeri koi se nudele na pazarot. Vekje slednata godina na ponuda imalo 50% povekje. Sè pomal broj firmi mozhat da biraat od sè pogolem bazen i zatoa im se mozhe ona shto godinava go napravi kompanijata Lanetiks, otkako nejzinite programeri sindikalno se organiziraa, gi otpushti komplet i nivnata rabota ja autsorsirashe vo Evropa.
Spored edna ekonomska analiza, 94% od novite rabotni mesta vo sektorot sozdadeni megju 2005 i 2015 se „alternativni rabotni angazhmani”, shto kje reche frilenseri i rabota po dogovor, namesto kompletno vrabotuvanje. Do 2027 godina se ochekuva polovina od vkupno vrabotenite lugje vo ekonomijata da bidat vaka angazhirani: atomizirani, bez konstanten prihod, sigurnost, zdravstveno osigruvanje, vo postojan strav koga kje bidat zameneti so poevtina rabotna raka od nekoja druga zemja vo svetot. A glavnite pari kje dojdat doprva, koga kje mozhe zhivata sila kompletno da bide eliminirana od proizvodstvoto. Od IT sektorot kje ostane samo kremot koj kje zhivee uzhasno dobro, a „sitnata boranija” programeri kje bidat zameneti so veshtachka inteligencija koja kje kucka kodovi pobrzo i poevtino od niv.
Aglomeracijata go pokazhuva svoeto grdo lice osobeno vo urbanizmot. Specijalniot izvestuvach na ON Leilani Farha, posle posetata na Oregon i negovite vremeni gradbi, zakluchila deka uslovite za zhiveenje vo toj grad se loshi isto kako vo Manila, Meksiko Siti i Dzakarta. Problemot e strukturen. Vo San Francisko postojat ogromen broj luksuzni apartmani koi stojat prazni ama zatoa profesori vo sredni uchilishta, bidejkji ne mozhat da si dozvolat da plakjaat tolku visoki kirii, zhiveat po hosteli ili shelteri za bezdomnici.
– Duri i da zarabotuvash dovolno za da iznajmish stan vo centarot na sluchuvanjata, koj kje ti gi shkoluva decata, koj kje ti go gotvi jadenjeto koe go jadesh po restoranite, koj kje ti go frla gjubreto od kontejnerite? Denes mozhete da slushnete prikazni kako lugje patuvaat po dva i pol chasa za da stignat na rabota vo centarot na San Francisko. Toa e neodrzhlivo, veli chovek od istrazhuvachki centar na Brukings.
So takvo tempo, San Francisko se priblizhuva do presvrtna tochka. Prazni neboderi, ulici polni so shatori, domovi naseleni iskluchivo so homogeni IT lugje. Toa nema dolgo da izdrzhi taka, predviduva magazinot Vice.
