Makedonsko Avstraliskata Dobrotvorna Organizacija od Sidnej, vo ramkite na svoite proekti, pokaraj drugite programski aktivnosti, prodolzhuva soobjavuvanje na artikli vo nashite ceneti i renomirani makedonski vesnici. Na ovoj nachin, bi sakale, site chlenovi vo makedonskata zaednica koi uchestvuvaat vo proektite, kako i poshirokata makedonska zaednica, redovno da bidat informirani na razni temi
Vo ova izdanie kje zboruvame za Faktorite na rizik i prichinite za semejnoto nasilstvo.
Kako shto naznachivme vo minatoto izdanie pod semejno nasilstvo se podrazbira akochlen od semejstvo so primena na sila, zakana ili zaplashuvanje vrshi telesni povredi, emocionalna, seksualna zloupotreba i/ili materijalno, seksualno ili rabotno iskoristuva drug chlen na semjstvoto.
Zhrtvite na semejnoto nasilstvo mozhe da bidat i od zhenski i od mashki pol na bilo koja vozrast, a mozhe da se sluchi vo razlichni vidovi na vrski. Mozhe da se sluchi bilo kade vo svetot, vo site zaednici, vo gradovite ili ruralnite oblasti i na sekogo bez razlika na zhivotniot stil i socijalna klasa.
Iako semejnoto nasilstvo se pojavuva vo bilo koja vozrasna grupa, kulturna pripadnost ili socijalno ekonomska grupa, sepak, istrazhuvanjata pokazhuvaat deka nekoi lica se vo pogolem rizik da dozhiveat razni formi na semejno nasilstvo od drugi. Na primer, izlozhenost na nasilstvo vo detska vozrast, konsumiranjealkohol ili problem so zavisnostite od drogi, finansiski ili lichen stres kako i nedostatok na socijalna poddrshka se faktori koi mnogu blisku se povrzuvaat so semejnoto nasilstvo.
Najchestite faktori koi mozhe da dovedat do semejno nasilstvo se povrzani so koristenje na alkohol ili droga od strana na izvrshitelot na nasilstvoto; zhrtvata bila izlozhena na semejno nasilstvo vo detskata vozrast, ili bila samata zhrtva na nasilstvo kako dete; bremenosta ili razdelenosta na partnerite; finansiskite problemi; lichniot stres i nedostatokot na socijalna podrshka ili izoliranosta.
Iako zhrtvite na semejnoto nasilstvo mozhe da pripagjaat na bilo koja vozrasna grupa, mozhe da bidat od bilo koj pol ili so razlichen zhivoten stil, sepak postojat nekolku porizichni grupi shto e vazhno da se napomenat.
Zhenite i decata spagjaat vo najrizichnata grupa koga se zboruva za semejno nasilstvo. Povekjeto istrazhuvanja pokazhuvaat deka 90-95% od zhrtvite na semejnoto nasilstvo se zheni chii zlostavuvachi se mashkite partneri ili bivshite partneri. Prema ispituvanjata, mladite zheni se poranlivi vo odnos na nasilstvo vo vrskite zaradi nivnoto neiskustvo, razlikata vo godinite so partnerite i nedovolniot pristap do sluzhbite za pomosh vo vrska so ovoj problem.
Brojot na pripadnichkite na domorodnoto naselenie (Aboridzinite), kako zhrtvi na semejno nasilstvo, e i do 6 pati pogolem vo odnos na zhenite od drugite zaednici, a isto taka tie stradaat od pobrutalno nasilstvo vo odnos na zhenite od neaboridzinsko poteklo.
Iako generalnite podatoci ne pokazhuvaat golema razlika vo prijavenite sluchai na domashno nasilstvo vo ruralnite i gradskite oblasti, sepak nekoi podatoci pokazhuvaat deka zhenite vo ruralnite oblasti spagjaat vo rizichna grupa vo odnos na semejnoto nasilstvo, posebno vo odnos na nasilstvo od predhodnite partneri. Faktori koi doprinesuvaat kon ova se loshiot pristap do sluzhbite, stravot od nedostatok na tajnost i anonimnost, stigmata povrzana so javnosta na ovoj problem i nedovolnata povrzanost so ostanatite delovi vo smisol na transport i telekomunikacii.
Drugite vidovi na rizichni grupi se pripadnichkite od razlichno kulturno i jazichno poteklo, zhenite so nekoj vid na onesposobenost kako i postarite lica.
Generalno, mnogu e teshko da se dobijat tochni podatoci za brojot na licata od neanglisko govorno poteklo kako zhrtvi na semejno nasilstvo. Pripadnichkite od razlichno kulturno i jazichno poteklo poradi kulturni, religiozni i jazichni prichini, vkluchuvajkji ja i stigmata povrzana so domashnot nasilstvo ne sakaat javno da zboruvaat za nasilstvoto vo nivnite domovi, da bidat uchesnici na istrazhuvanjata povrzani so semejnoto nasilstvi ili otvoreno da zboruvaat za ovoj problem.
Vo odnos na licata so onesposobenost i postarite lica ima tochni podatoci deka pripadnichkite na ovie grupi poverojatno kje bidat zhrtvi na semejno nasilstvo, posebno onie koi imaat nekoj vid na onesposobenost, vo odnos na onie bez onesposobenosti. Licata so onesposobenost se rizichna grupa poradi nivnata socijalna i kulturna podredenost i zgolemena zavisnost. Zatoa ovie lica se popodlozhni na specifichni vidovi na zlostavuvanje kako shto se otstranuvanje na spravi za pomosh, stopiranje na lekovi, izolacija, neglekt i zakanuvanje so smestuvanje vo institucii. Vozrasnite lica koi imaat intelektualni ili psihijatriski onesposobenosti se posebno vo rizik od seksualno zlostavuvanje ili iskoristuvanje.
Semejnoto nasilstvo ima golem impakt vrz mnogu delovi od zaednicata. Impaktot e posebno golem vrz kriminalot/ubistvata vo opshtestvoto, zdravstvoto, decata, bezdomnomnishtvoto, drzhavnata ekonomija i vrabotenosta.
Zaradi goleminata na ovoj problem se razgleduvaat strategii koi bi pomognale na zhrtvite na semejnoto nasilstvo. Tuka se vkluchuvaat podignuvanje na svesta za ovoj problem vo zaednicata preku preventivno obrazuvanje na decata i mladite lugje, vkluchuvajkji gi momchinjata i mazhite; podobruvanje na procesot na zakonskoto priznavanje na semejnoto nasilstvo; zhrtvata da ne e pokrenuvach na procesot i podobruvanje na reakcijata na policijata kon semejnoto nasilstvo.
Vo dopolnuvanje, zhrtvite na semejnoto nasilstvo mozhat da se zashtitat i samite sebesi so kontaktiranje na soodvetni sluzhbi vo zaednicata. Ovie sluzhbi mozhat da pomognat so ovozmozhuvanje na individualno sovetuvanje, praven sovet ili obezbeduvanje na vonredno smestuvanje. Pomosh i informacii isto taka mozhat da se dobijat so kontaktiranje na Telefonskata linija za pomosh pri semejno nasilstvo (Domestic Violence Hotline) na 1800 65 64 63.
Dokolku e potrebna pomosh od preveduvachi mozhe da se kontaktira Servisot za preveduvanje (Translating and Interpreting Service) na 13 14 50, koj mozhe da pomogne pri kontaktot na soodvetnata sluzhba. Dokolku zhrtvata na semejno nasilstvo saka da go napushti partnerot ili da go otstrani liceto koe ja zlostavuva, taa kje ima potreba od praven sovet i pomosh da dobie naredba za odstranuvanje na zlostavuvachot (Apprehended Violence Order-AVO), koja sluzhi za predupreduvanje za napagjachot da ne se zakanuva ili voznemiruva zhrtvata.
Baranjeto pomosh mozhe da bide tezhok proces, no ova e prv chekor kon pomiren i siguren semeen zhivot.
Lihnida Bahchandzieva – Taseska, Project Officer
