Folk-pejachot Goce Pejkovski pred nepolni dva meseci dobi bliznachinja, no se ushte ne gi videl. Toj ushte e vo Makedonija i cheka viza, dodeka negovata sopruga so kjerkite Nikolina i Nikoleta se porodi vo Sidnej, kade i shto zhivee. Toj se nadeva deka idniot mesec konechno kje ja dobie vizata i deka kje go vidi semejstvoto.
– Ljubovta so soprugata Natasha beshe ljubov na prv pogled. Se zapoznavme na svadba i se zasakavme. Brzo otkako ja pochnavme vrskata taa ostana bremena i na pochetokot na letoto napravivme svadba. Taa morashe da se vrati za Sidnej, a jas ostanav da chekam dodeka da se sredat dokumentite. Na Sv. Nikola minatata godina se porodi so nashite kjerkichki i bidejkji se rodeni na ovoj golem pravoslaven praznik gi krstivme Nikolina i Nikoleta i jas zasega gi gledam samo preku Vajber i Skajp. Gi brojam denovite dodeka da ja dobijam vizata za da mozham da zaminam. Mnogu mi e teshko shto sum tolku daleku od niv. Ne mozhev na Natasha da i se najdam vo najvazhniot moment od nashite zhivoti. Koga najmnogu i trebav, beshe sama. A kjerkichkite edvaj chekam da gi gushnam. Mnogu mi e teshko koga gi gledam, nitu mozham da gi dopram, nitu da gi mirisnam. Mi nedostasuva mirisot na bebinjata – veli Goce.
Pejachot se nadeva deka najdocna za eden mesec kje uspee da ja dobie vizata.
– Kuferite mi se spakuvani. Samo go chekam momentot koga konechno kje ja dobijam iselenichkata viza i kje se spojam so semejstvoto. Koga kje se sluchi toa, nema da ima posrekjen chovek od mene. A dotogash sekoj den kje ja slusham soprugata kako mi raskazhuva kolku grama naprednale, dali plachat, kako rastat – veli pejachot.
(Vest)
