Spored edno novo istrazhuvanje na solta od morinjata, od karpite i od ezerata, duri 90% od solta koja ja koristime vo ishranata sodrzhi mikroplastika. Pred nekolku godini istrazhuvachite otkrija deka mikroplastikata se naogja vo morkasta sol, no nikoj ne beshe siguren za toa vo kolkav procent ja ima.
National Geographic napisha deka istrazhuvachi od Juzhna Koreja i od organizacijata Greenpeace za Istochna Azija testirale 39 brendovi sol, a 36 od niv sodrzhle emikroplastika. Istrazhuvanjeto e prvo od ovoj tip koj pravi korelacija megju mikroplastikata vo solta za jadenje i plastikata vo zhivotnata sredina.
„Rezultatite pokazhuvaat deka vnesuvanjeto mikroplastika preku morskite proizvodi e vrzano za emisijata na staklenichki gasovi vo daden region” izjavi Seung-Kju Kim, profesor po morski nauki na Nacionalniot univerzitet vo Juzhna Koreja.
Primerocite sol koi bile testirani se od 21 zemja od Severna i Juzhna Amerika, od Evropa, Azija i Afrika. Trite koi ne sodrzhele mikroplastika se rafinirana morska sol od Tajvan, rafinirana kamena sol od Kina i nerafinirana morska sol dobiena so solarno isparuvanje vo Francija.
Zastapenosta na mikroplastikata vo sotla varirala od brend od brend. Istrazhuvanjeto pokazhalo deka aziskite brendovi sol sodrzhat najgolema kolichina mikroplastika, osobeno sotla od Indonezija. Spored edno istrazhuvanje od 2015 godina, Indonezija e vtora po zagaduvanjeto so plastika vo svetot.
Istrazhuvachite otkrile i deka najgolem e procentot na mikroplastika kaj morskata sol, potoa sleduva solta od ezerata i kamenata sol. Spored istrazhuvanjeto, eden prosechen vozrasen chovek konsumira okolu 2.000 parchinja mikroplastika godishno preku solta. Ona shto e misterija e kolku e shtetna taa plastika za organizmot. Poradi nedostig na podatoci i nesoglasuvanje na rezultatite od razlichni istrazhuvanja, nema konkretni cvrsti dokazi deka mikroplastikata ima shtetno vlijanie vrz chovechkoto telo.
