Srbija oformi advokatski tim shto e zadolzhen za podgotovka na tuzhba protiv NATO za materijalnite i nematerijalnite shteti shto alijansata gi predizvika vo zemjata za vreme na bombardiranjeto vo 1999 godina.
Timot vkluchuva edni od najdobrite advokati od Srbija, EU, Rusija, Kina i od Indija, a kje bide predvoden od istaknatiot srpski advokat Srgjan Aleksikj, prenesuva „Sputnik”.
– Nie sakame da gi izvedeme pred sud chlenkite na NATO koi uchestvuvaa vo agresijata protiv Jugoslavija. Toa se 20 drzhavi koi direktno ili indirektno uchestvuvale vo nea. Tuzhbite kje bidat direktno naznacheni protiv sekoja od ovie drzhavi – izjavi Aleksikj za „Sputnik”.
Spored Aleksikj, advokatite ne planiraat da tuzhat vo Megjunarodniot sud na pravdata, tuku vo nacionalnite sudovi na sekoja od 20-te drzhavi.
– Smetame deka nivnite sudovi se nadlezhni zashto tie zemji go prekrshija pred se chlenot 7 od Povelbata na ON, koja zabranuva primen na agresija protiv koja bilo zemja. NATO gi prekrshi chlenovite 5 i 6 od svojot statut zashto toj e odbranben, a ne napagjachki sojuz. Prekrsheno e megjunarodnoto pravo, pred se, konvenciite shto zabranuvaat agresija i upotreba na sila protiv suverena zemja – veli Aleksikj.
Pravniot tim treba da sostavi 20-ina predmeti za koi postojat cvrsti materijalni dokazi potkrepeni so medicinska dokumentacija koja kje ukazhe na prichinskata vrska megju zgolemeniot broj zaboleni od rak i koristenjeto uraniumska municija.
– Na teritorijata na togashna Jugoslavija bea frleni megju 10 i 15 toni uranium. Brojot na zaboleni od karcinom e alarmanten. Od maligni bolesti vo Srbija sekoja godina zaboluva 2,5 otsto od naselenieto, odnosno 33.000 lugje. Od 1999 godina do denes brojot na zaboleni od kancer se zgolemi petpati. Naselenieto masovno zaboluva, pred se na jugot od Srbija i na Kosovo – istaknuva Aleksikj.
Toj naglasuva deka vo tekot na agresijata bile bombardirani i t.n. hazard-objekti (objekti od hemiskata i petrohemiskata industrija) koi spored megjunarodnoto voeno pravo ne smeat da bidat bombardirani.
– Deka nashite tvrdenja se tochni, govori faktot deka sudot vo Italija ja osudi drzhavata zashto gi ispratila svoite vojnici na Kosovo na lokacii shto bea bombardirani so osiromashen uranium. Od kancer zabolele 45 vojnici i Italija plakja golemi otshteti poradi toa: megju 200.000 i 1.200.000 evra za sekoj zabolen vojnik. Tokmu na toa se zasnova nasheto osnovno tvrdenje deka i vojnicite shto uchestvuvale vo agresijata zabolele od kancer i deka nivnite drzhavi plakjaat otshteta za toa. Postoi eden vojnik vo Velika Britanija koj bil vo kontakt so uraniumot vo Srbija i presuda vo koja Britanija se obvrzuva da mu plati otshteta – veli toj.
So tuzhbata kje bidat opfateni i posledicite od koristenjeto na kasetnite bombi kako i bombardiranjeto na hemiskite i petrohemiskite postrojki poradi shto ogromno kolichestvo nafta i benzin gi zagadija zemjata i vozduhot.
– Samo vo Dunav se ispushteni tri toni zhiva, a 10 milioni zhiteli se snabduvaat so voda od Dunav. Posledicite od taa ekoloshka katastrofa vekje gi chuvstvuvame, a ekspertite velat deka vo 2020 godina se ochekuva najgolem broj zaboleni – veli srpskiot advokat.
