Razgovarame so Stefo Nancu, dramaturg i rezhiser, za negovata najnova teatarska pretstava „Iznenaduvacha zabava” koja na scena ja postavuva Avstralisko makedonskiot teatar od Sidnej.
Inaku Stefo e eden od najpoznatite, spored tvoreshtvoto shto dosega go ima ostvareno, i najplodnotvoren teatarski rabotnik vo Avstralija koj zad sebe ima napishano nad chetirieset piesi. Negovite drami se imaat izveduvano na site kontinenti vo svetot i povekje pati dobival i internacionalni nagradi za teatarska umetnost.
Stefo, so kakva cel i povod ja napishavte ova drama?
Sakav da napisham neshto posebno za pomladite gledachi koi doagjaat da gi gledaat nashite pretstavi. Vo minatoto, nashiot Teatar glavno davashe produkcii za postarata publika i poradi toa sakav da napisham pretstava za site generacii, postari i pomladi, so cel da bide gledana od site chlenovi na semejstvata.
Koja e glavnata tema na pretstavata „Iznenaduvachka zabava”
Ima povekje temi no glavno e okolu mladite lica i za toa tie kako se snajduvaat vo sredinata okolu niv, efektite vrz niv poradi konfliktite vo semejstvoto, kulturnata izoliranost, psihichkoto i fizichkoto nasilstvo i za zhivotot voopshto koj eden den izgleda deka e mnogu mizeren i losh, a drugiot den e ubav i fantastichen.
Pokraj glumcite od Makedonskiot teatar, nastapuvaat i drugi glumci?
Prethodno ja napravivme mnogu uspeshnata drama „Ograda” vo koja bea vklucheni, pokraj makedonskite, glumci i glumici od libanskata zaednica i od drugi nacionalnosti, vkluchuvajkji i Aboridzanec. Pretstavata privleche nova publika i za nea dobivme priznanija od poshirokata javnost, vluchuvajkji i nacionalna nagrada za kultura. So „Iznenaduvachka zabava” sakam da odam eden chekor ponapred i da napravam povekje vrska so lokalnite grupi i glumci, posebno so pomladite lica.
Izgleda deka ovaa pretstava kje go promovira makedonskiot jazik i kultura?
Sakam rabotata shto ja rabotime vo teatarot kako Makedonci da bide del od avstraliskiot kulturen pejsazh, ne samo da gi istakneme nashite iskustva i zhivotni prikazni tuku da bideme del od univerzalnata prikazna na emigrantskoto iskustvo vo ovaa multikulturna zemja. Sakam lugjeto da znaat koi sme i deka nashite iskustva shto gi imame vo Avstralija se slichni na povekje lugje od drugi kulturi, a isto da znaat deka imame unikatna istorija i jazik i jas tokmu bi sakal da ja promoviram ovaa nasha gordost megju pomladata publika.
Povekje godini rabotite vo AMT i gi prenesuvate svoite internacionalno zdobieni iskustva. Kakvo zadovolstvo ponesuvate so sebe shto rabotite vo Makedonskiot teatar?
Koga go slusham makedonskiot jazik, makedonskite pesni, makedonskite prikazni, moeto srce chuka od golema strast a toa e vo mojata krv i vo mojata dusha. Jas sakam i sum dobar raskazhuvach na prikazni no togash koga kje bidam del od makedonskata prikazna, udelot moj e pogolem kako i rizikot e pogolem bidejkji celata produkcija e del od mene, iskustvoto shto go spodeluvam ne e samo del od mojot zhivot tuku e i del od mojata kariera vo teatarot. Vo stvarnost toa e kako pogolem nadomestok vo mojata zhivotna kariera kako glumec/pisatel/rezhiser da rabotam so lugje koi se del od mojata ostavshtina i od mojata zhivotna prikazna.
Shto e vashata cel – shto e slednoto shto bi sakale da go napravite za makedonskta zaednica?
Nie imame iljadnici prikazni da raskazheme i veruvam deka gledachite se zhedni da gi slushnat. Lugjeto sakaat da bidat razonodeni od raboti koi se relevantni na nivnite zhivoti od karakteri preku koi mozhat da se prepoznaat, so iskustva koi im se bliski na niv, i veruvam deka AMTS kje prodolzhi da ja sledi ovaa tradicija. Prikaznite ne se sekogash ubavi i veseli, ima mnogu pagjanja vo zhivotot i treba mnogu raboti da se zemat vo obzir i megjusebno da se diskutiraat, a se nadevam deka vakvata diskusija koja kje se zemi vo obzir kje dovede do podobar zhivot za site nas.
Teatarot mozhe da gi eksploatira nashite najdlaboki chuvstva i misli i prikazhe vo sigurna i zaednichka atmosfera kade gledachite kje go spodeluvaat svoeto iskustvo i se chuvstvuvaat deka nivniot zhivot e vazhen, pochituvan i se pretstavuva nivniot nachin na zhiveenje so pochit.
I dokolku mladite lugje kje mozhat da se inspiriraat i da gi zemat predizvicite i pridonesat kon nashite patuvanja niz zhivotot, togash idninata e posvetla za site nas.
Dushan Ristevski
„Iznenaduvachka zabava” kje se prikazhe vo:
Rogdael – Rockdale
Ilinden Macedonian Cultural Centre
65 Railway Street
Petok 28 april, 19 chasot
Sabota 29 april, 19 chasot
Benksteon – Bankstown
Bankstown Polish Club
11 East Terrace
Petok 5 maj, 19 chasot
Kalton – Carlton
Shopfront Theatre
88 Carlton Pde.
Nedela 7 maj, 18 chasot
Volongong – Wollongong
Sun Lounge Function & Reception Centre
14 Stewart Street
Sabota 13 maj, 19 chasot
