Rakot e zaboluvanje na kletkite, koishto se osnovnite telesni edinici. Nashite tela postojano sozdavaat novi kletki za da ni ovozmozhat da rasteme, da gi zamenime istroshenite kletki ili da gi zakrepneme oshtetenite kletki po povreda.
Opredeleni geni go kontroliraat toj proces i site vidovi na rak se predizvikani od oshtetuvanjeto na tie geni. Toa oshtetuvanje obichno se sluchuva za vreme na nashiot zhivoten vek, iako mal broj lugje nasleduvaat oshteten gen od roditel. Voobichaeno, kletkite rastat i se mnozhat na pravilen nachin. Sepak, oshtetenite geni mozhe da predizvikaat nivno abnormalno odnesuvanje. Tie mozhe da se razvijat vo grutka narechena tumor.
Tumorite mozhe da bidat benigni (shto ne e rak) ili maligni (rak). Benignite tumori ne se shirat nadvor od nivnite normalni granici kon drugi delovi od teloto.
Koga prvo kje se razvie maligen tumor, toj mozhe da bide ogranichen na negovata prvobitna lokacija. Dokolku tie kletki ne se lekuvaat, mozhe da se rashirat nadvor od nivnite normalni granici i vo okolnite tkiva, preminuvajkji vo invaziven rak (shto metastazira).
Nekoi benigni tumori se predkancerogeni i mozhe da prerasnat vo rak, dokolku ne se lekuvaat. Drugi benigni tumori ne prerasnuvaat vo rak.
So cel rakot da porasne pogolem od glavata na igla, mora da sozdade sopstveni krvni sadovi. Ponekogash kletkite se pomestuvaat od prvobitniot (primaren) rak, ili preku kanalite za technosti na lokalnoto tkivo ili vo krvotokot, i gi zafakjaat drugite organi. Koga tie kletki kje dojdat do nova lokacija, tie mozhe da prodolzhat da rastat i da formiraat drug tumor na taa lokacija. Toa se narekuva vtorostepen rak ili metastaza.
