STOJKO STOJKOV PRETSEDATEL NA OMO “ILINDEN”- PIRIN
D-r Stojko Stojkov e roden na 16 april 1974 godina vo Sandanski, Pirinska Makedonija, Republika Bugarija. Osnovno i sredno obrazovanie zavrshil vo rodniot grad, a univerzitet vo tatkovinata Republika Makedonija na Filozofskiot fakultet, Institut za istorija. Na istiot fakultet magistriral i doktoriral na temi od makedonskata srednovekovna istorija. Javnosta go znae kako pretsedatel na OMO “ILINDEN”- PIRIN. Vi prenesuvame del od negovoto intervju za vesnikot “Ilinden” shto izleguva vo Albanija
Kolku broi Makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Republika Bugarija?
– Blagodarenie na bugarskata politika na negiranje na makedonskata nacija generalno, kako i na negiranjeto na makedonskoto malcinstvo koe zhivee i raboti vo Republika Bugarija, nemame tochni podatoci. Posledniot popis na koj Makedoncite mozhele slobodno da se izjasnat sproveden vo 1956 god. pokazha 187 000 Makedonci vo bugarskata drzhava. Od togash drzhavata pri sekoj popis pravi sekakvi mozhni manipulacii i pritisoci da ja namali brojkata. Vo 1992 godina ja napravi 10 803, vo 2001 g – 5071, a vo 2011 g. – 1600. Megjutoa poslednite brojki se daleku od realnosta i lugjeto so makedonska samosvest se mnogu pati povekje. No duri i ovie namaleni oficijalni brojki bi trebalo da dovedat do priznavanje na ochevidniot fakt deka vo Bugarija ima makedonsko nacionalno malcinstvo. Sepak drzhavata oficijalno so site svoi institucii toa go negira – pochnuvajkji od parlamentot vo 1990 godina, ta do Ustavniot sud vo 2000 g. site tie oficijalno imaat izjaveno deka makedonsko malcinstvo vo Bugarija ne postoi. Ushte polosho bugarski ministri chesto tvrdat deka vo Bugarija nema malcinstva, a duri i koga velat deka ima tvrdat deka istite ne se „nacionalni”. Bugarija nesomneno e prvenec zaedno so Grcija vo diskriminacijata na malcinstvata vo Evropskata unija.
So koi problemi se soochuva, OMO “Ilinden”- PIRIN i makedonskoto nacionalno malcistvo?
– Prviot e vo toa shto bugarskata oficijalna politika pretendira deka se shto e makedonsko e bugarsko. Na baza na toa se negira postoenjeto na makedonska nacija i malcinstvo, a site shto tvrdat deka se Makedonci po rod i nacija se tretiraat kako predavnici, rodoostapnici i stranski agenti. Vo uchilishtata Makedonchinjata uchat deka tie i nivnite predci bile Bugari. Po televizijata i radioto site Makedonci slushaat deka nema makedonska nacija, deka toa e izmislica na Kominterna, a deka se e bugarsko. Sozdadena e takva atmosfera na netrpelivost shto nitu eden politichar i nitu edna partija nema hrabrost da se zastapi za pravata na makedonskoto malcinstvo. Osven ovaa krajno neprijatna klima, tuka e i nevozmozhnosta da se registriraat makedonski partii i organizacii. Site shto gi imame se neregistrirani, nezavisno shto povekje pati probale da se registriraat. Republika Bugarija e osudena poradi toa osum pati vo Evropskiot sud za chovekovi prava, no i pokraj toa nishto se nema smeneto. Taka Makedoncite ne mozhat da izbiraat svoi pretstavnici vo sistemot na vlasta i ostanuvaat bezzashtitni zhrtvi na politikata na asimilacija i diskriminacija. Drzhavata na nikoj nachin ne predviduva poddrshka za izuchuvanje na makedonski jazik i istorija ili za razvoj na makedonskata kultura. Realno sekoj mozhe da gi navreduva Makedoncite vo Bugarija kako shto saka i kolku shto saka bez za toa da mu bide pobarana odgovornost. Vo site sluchai koga sme se obiduvale da reagirame preku instituciite protiv takvi navredi – instituciite gi zashtituvaat navreduvachite, a ne nas. Drzhavata isto taka nezavisno od site preporaki od strana na megjunarodni institucii – odbiva sekakov dijalog so Makedoncite.
Koi se idni chekori OMO “ILINDEN”- PIRIN vo odnos na zashtita na interesite na Makedonskoto nacionalno malcinstvo?
– Osnovna cel sega ni e da ja razbieme blokadata za registriranje na makedonski organizacii. Za celta rabotime so megjunarodni institucii, a bitkata se vodi vo Komitetot na ministrite. Vtorata linija na borba e preku nabljuduvanje na polozhbata na pravata na Makedoncite vo Bugarija i soopshtuvanje na rezultatite vo godishni izveshtai, koi potoa gi distribuirame do site zainteresirani organizacii i institucii. Se trudime i da go informirame opshtestvoto za polozhbata na malcinstvoto a isto taka i nashite lugje za se shto se sluchuva so nashata borba. Se obiduvame da zapochneme dijalog so vlastite. Toa se momentalno nashite prioriteti.
Od koga OMO “ILINDEN”- PIRIN e chlen na Evropskata slobodna alijansa (ESA) koi se idni planovi vo odnos na zashtita na interesite na Makedoncite vo Bugarija vo megjunaroden plan?
– Nie stanavme prvo nabljuduvachi vo 2005 godina a potoa oficijalno chlen vo 2006 godina. ESA se angazhirashe povekje pati vo zashtita na makedonskoto malcinstvo vo Bugarija preku prakjanje pisma, deklaracii, postavuvajkji prashanja vo Evropskiot parlament i predlagajkji zakonski amandmani vo nasha korist.
Vashata poraka do Makedonskoto nacionalno malcistvo vo Republika Bugarija?
– Malcinstvoto treba da go pochituva mnozinstvoto, no treba da go natera mnozinstvoto da go pochituva i samoto nego. Kako? Ne previtkuvajkji grb, ne otkazhuvajkji se od toa shto sme, tuku hrabro i dostoinstveno da go branime svoeto. Ako dostoinstveno nastojuvame da go zazememe svoeto mesto vo opshtestvoto – kje ne pochituvaat. Samo taka navistina kje bideme prifateni. Ako pak sami ne gi shtitime svoite prava i interesi nikoj drug nema da go napravi za nas, a nitu pak nekoj kje se soobrazuva so nas.
(“Ilinden”, Albanija)
