Preimenuvanjeto na Ploshtadot marshal Tito vo Zagreb predizvika reakcii i vo vodechkite svetski mediumi, koi iznesoa razlichni ocenki za taa odluka na gradskite vlasti vo Zagreb.
Deka vesta za „proteruvanjeto” na Tito od strogiot centar na Zagreb ne gi obikoli samo zemjite do regionot, odnosno od poraneshna Jugoslavija, govori i faktot deka vesta za kontroverznoto simnuvanje na tablata so imeto na Marshal Tito ja prenesoa i AFP, Asoshiejted pres, Njujork tajms, Frans24 i drugi.
Agencijata Asoshiejted pres pishuva deka vakvata odluka e pokazatel za pobedata na desnicharskite nacionalisti koi se vo podem vo najnovata chlenka na Evropskata unija. Isto taka, potsetuva deka Tito beshe lider na antifashistichkoto dvizhenje i otpor za vreme na nacistichkata okupacija na Jugoslavija, ocenuvajkji deka preimenuvanjeto na ploshtadot se sluchuva pod pritisok na nacionalistite koi Tito i poraneshnata multietnichka Jugoslavija gi smetaat za antihrvatski.
AFP pishuva deka odlukata za preimenuvanje na ploshtadot na Tito „predizvikuva kontroverzi i ja podelila javnosta” i ja citiraat izjavata na Zlatko Hasanbegovikj deka „niedna ulica ili ploshtad vo Hrvatska ne treba da go nosi imeto na Josip Broz Tito”.
Francuskata agencija dodava i deka odlukata za preimenuvanje e rezultat na slabosta na dolgogodishniot „populistichki gradonachalnik Milan Bandikj”, komu mu beshe potrebno mnozinstvo glasovi vo gradskoto sobranie za da prodolzhi da upravuva so gradot Zagreb. AFP napomenuva deka Bandikj prethodno se zalagal za imeto na ploshtadot da reshat gragjanite na Zagreb preku referendum.
– Gradskite vlasti vo Zagreb odbraa da go ostranat imeto na jugoslovenskiot komunistichki lider Josip Broz Tito od centralniot ploshtad. Tito beshe vodach na antifashistichkoto dvizhenje koe se boreshe protiv nacistichkiot okupator vo tekot na Vtorata svetska vojna. Zatoa, mnogumina ovoj poteg go smetaat za pobeda na se posilnite desnichari vo najnovata chlenka na Evropskata unija, pishuva eden od najvlijatelnite amerikanski vesnici, Njujork tajms.
Frans 24 potsetuva deka Tito so Jugoslavija vladeeshe 35 godini, kako i deka po negovata smrt dojde do raspad na drzhavaa, pa potoa i do vojni koi odnesoa nad 100 iljadi zhivoti.
