Pretsedatelot na SAD, Donald Tramp minatata godina, na sostanok vo Ovalnata soba vo Belata kukja, na svojot drzhaven vrv im go postavil neverojatnoto prashanje: zoshto Amerika ne mozhe ednostavno da izvrshi invazija na Venecuela?
Ovaa prilichno alarmantna informacija, po rechisi edna godina, ja otkril neimenuvan visok pretstavnik na administracijata Tramp za Asoshieted pres.
Visokite funkcioneri na sostanokot bile shokirani od samiot predlog. Sovetnikot za nacionalna bezbednost H.R. Mekmaster i togashniot drzhaven sekretar Reks Tilerson (koj vo megjuvreme e zamenet, i toa nabrgu otkako mediumite objavija deka Tilerson na eden sostanok Tramp go narekol debil) nekolku minuti go uveruvale Tramp deka toa e navistina losha ideja. Tie mu objasnile deka voena akcija bi dovela do razdor megju SAD i drugite juzhnoamerikanski drzhavi, koi momentalno se na ista strana so SAD vo osuda i politichka i ekonomska izolacija na rezhimot na Nikolas Maduro.
Ekonomska katastrofa, kakva shto rechisi ne e videna nitu vo siromashnata Juzhna Amerika, a koja e proizvedena od neuspeshnata socijalistichka politika na Maduro i negoviot prethodnik, Hugo Chavez predizvikala opshta glad, nedostatok na medicinska grizha i masovni protesti, na shto rezhimot na Maduro odgovoril so brutalno zadushuvanje i ubistvo na stotici demonstranti, zatvoranje na chlenovi na opozicijata i lazhiranje na izborite so cel da ostane na vlast.
No, Tramp ne se predomislil tuku taka. Toj insistiral na idejata, povikuvajkji se na sluchai na uspeshni amerikanski invazii na drugi juzhnoamerikanski zemji vo osumdesettite godini – Panama i Granada – iako ovie dve zemji zaedno imaat okolu 13% od populacijata na Venecuela, pishuva Tink progres. Pokraj toa, Tramp vekje sledniot den objavil deka „voenata opcija e na masa” vo sluchajot so Venecuela. Venecuelskiot minister za nadvoreshni raboti, Vladimir Padrino toa go narekol „akt na ludilo” i ja prozva „ekstremistichkata elita koja vladee so SAD”.
No, mnogu povazhno za Tramp, amerikanskiot kongres togash jasno stavil do znaenje deka nema da odobri vojna so Venecuela. No, ni toa ne go sprechilo Tramp, koj istiot mesec, za vreme na posetata na pretsedatelot na Kolumbija, Huan Manuel Santos, se obidel kaj nego da go „ispita terenot” za mozhna invazija. Ova za AP go otkrile dvajca neimenuvani kolumbiski funkcioneri.
Nitu, toa ne bil posledniot obid na Tramp – na vechera so chetiri juzhnoamerikanski funkcioneri vo septemvri, po sednicata na Generalnoto sobranie na ON, Tramp navodno bukvalno kazhal: „Mojot personal ne saka ova da go kazham”, po shto sepak gi prashal shto mislat za idejata za invazija na SAD na Venecuela. Site chetvorica mu kazhale deka SAD toa voopshto ne smee da go napravi.
Se razbira, osven voeni i civilni zhrtvi shto bi gi donela invazijata i logistichkite problemi za SAD, so ogled deka Venecuela ima naselenie rechisi isto kako i Irak, takvo scenario posekako bi mu odgovaralo na Maduro, koj i taka od pochetok gi obvinuva SAD i za ekonomskata kriza i za protestite shto gi predizvikala.
Od druga strana, voeni intervencii vo Juzhna Amerika se rechisi tradicija na Soedinetite Amerikanski Drzhavi, koi od 1898 do 1994 voeno intervenirale duri 41 pat na toj kontinent, bilo direktno ili indirektno. Kuba, Gvatemala, Panama, Chile i Salvador se samo nekoi od zemjite koi se nashle na niven udar. Iran se zakanuva so blokada na isporakata na nafta vo Persiskiot zaliv
Teheran kje ja blokira isporakata na nafta vo Persiskiot zaliv preku Ormuskiot premin, dokolku SAD povtorno gi vovedat sankciite ukinati pred skluchuvanjeto na nuklearniot dogovor i vovedat zabrana za prodazhba na iranska nafta, izjavi komandirot na iranskata revolucionerna garda Ismail Kousari.
– Ako tie sakaat da go zaprat iranskiot izvoz na nafta, nie nema da dozvolime nikakva nafta preku Ormuskiot premin, reche Kousari.
Direktorot na Oddelot za politichko planiranje na Stejt departmentot na SAD Brajan Huk prethodno izjavi deka celta na amerikanskite sankcii e „vrshenje pritisok vrz iranskiot rezhim i anuliranje na negovite prihodi od prodazhbata na sirova nafta”.
Pretsedatelot na SAD, Donald Tramp minatata godina, na sostanok vo Ovalnata soba vo Belata kukja, na svojot drzhaven vrv im go postavil neverojatnoto prashanje: zoshto Amerika ne mozhe ednostavno da izvrshi invazija na Venecuela?
Ovaa prilichno alarmantna informacija, po rechisi edna godina, ja otkril neimenuvan visok pretstavnik na administracijata Tramp za Asoshieted pres.
Visokite funkcioneri na sostanokot bile shokirani od samiot predlog. Sovetnikot za nacionalna bezbednost H.R. Mekmaster i togashniot drzhaven sekretar Reks Tilerson (koj vo megjuvreme e zamenet, i toa nabrgu otkako mediumite objavija deka Tilerson na eden sostanok Tramp go narekol debil) nekolku minuti go uveruvale Tramp deka toa e navistina losha ideja. Tie mu objasnile deka voena akcija bi dovela do razdor megju SAD i drugite juzhnoamerikanski drzhavi, koi momentalno se na ista strana so SAD vo osuda i politichka i ekonomska izolacija na rezhimot na Nikolas Maduro.
Ekonomska katastrofa, kakva shto rechisi ne e videna nitu vo siromashnata Juzhna Amerika, a koja e proizvedena od neuspeshnata socijalistichka politika na Maduro i negoviot prethodnik, Hugo Chavez predizvikala opshta glad, nedostatok na medicinska grizha i masovni protesti, na shto rezhimot na Maduro odgovoril so brutalno zadushuvanje i ubistvo na stotici demonstranti, zatvoranje na chlenovi na opozicijata i lazhiranje na izborite so cel da ostane na vlast.
No, Tramp ne se predomislil tuku taka. Toj insistiral na idejata, povikuvajkji se na sluchai na uspeshni amerikanski invazii na drugi juzhnoamerikanski zemji vo osumdesettite godini – Panama i Granada – iako ovie dve zemji zaedno imaat okolu 13% od populacijata na Venecuela, pishuva Tink progres. Pokraj toa, Tramp vekje sledniot den objavil deka „voenata opcija e na masa” vo sluchajot so Venecuela. Venecuelskiot minister za nadvoreshni raboti, Vladimir Padrino toa go narekol „akt na ludilo” i ja prozva „ekstremistichkata elita koja vladee so SAD”.
No, mnogu povazhno za Tramp, amerikanskiot kongres togash jasno stavil do znaenje deka nema da odobri vojna so Venecuela. No, ni toa ne go sprechilo Tramp, koj istiot mesec, za vreme na posetata na pretsedatelot na Kolumbija, Huan Manuel Santos, se obidel kaj nego da go „ispita terenot” za mozhna invazija. Ova za AP go otkrile dvajca neimenuvani kolumbiski funkcioneri.
Nitu, toa ne bil posledniot obid na Tramp – na vechera so chetiri juzhnoamerikanski funkcioneri vo septemvri, po sednicata na Generalnoto sobranie na ON, Tramp navodno bukvalno kazhal: „Mojot personal ne saka ova da go kazham”, po shto sepak gi prashal shto mislat za idejata za invazija na SAD na Venecuela. Site chetvorica mu kazhale deka SAD toa voopshto ne smee da go napravi.
Se razbira, osven voeni i civilni zhrtvi shto bi gi donela invazijata i logistichkite problemi za SAD, so ogled deka Venecuela ima naselenie rechisi isto kako i Irak, takvo scenario posekako bi mu odgovaralo na Maduro, koj i taka od pochetok gi obvinuva SAD i za ekonomskata kriza i za protestite shto gi predizvikala.
Od druga strana, voeni intervencii vo Juzhna Amerika se rechisi tradicija na Soedinetite Amerikanski Drzhavi, koi od 1898 do 1994 voeno intervenirale duri 41 pat na toj kontinent, bilo direktno ili indirektno. Kuba, Gvatemala, Panama, Chile i Salvador se samo nekoi od zemjite koi se nashle na niven udar. Iran se zakanuva so blokada na isporakata na nafta vo Persiskiot zaliv
Teheran kje ja blokira isporakata na nafta vo Persiskiot zaliv preku Ormuskiot premin, dokolku SAD povtorno gi vovedat sankciite ukinati pred skluchuvanjeto na nuklearniot dogovor i vovedat zabrana za prodazhba na iranska nafta, izjavi komandirot na iranskata revolucionerna garda Ismail Kousari.
– Ako tie sakaat da go zaprat iranskiot izvoz na nafta, nie nema da dozvolime nikakva nafta preku Ormuskiot premin, reche Kousari.
Direktorot na Oddelot za politichko planiranje na Stejt departmentot na SAD Brajan Huk prethodno izjavi deka celta na amerikanskite sankcii e „vrshenje pritisok vrz iranskiot rezhim i anuliranje na negovite prihodi od prodazhbata na sirova nafta”.
