Pogolemiot del od nas go smetaat za vreme na vechera okolu 7 chasot navecher, no naukata veli deka nashiot posleden obrok treba da go imame pet chasa porano.
Edna nova studija pokazhuva deka znachitelnoto porano vreme za vechera, pa duri i preskoknuvanje na obrok, mozhe da ja zgolemi kolichinata na masti, koi nie gi sogoruvame vo tekot na nokjta.
Isto taka, ovaa praktika mozhe duri i da pomogne da go namali chuvstvoto na glad, kako i vo borba protiv navikite na prejaduvanje. Spisanieto od Njujork, Science of Us, gi istakna ovie otkritija za da ispita dali nie treba da gi adaptirame nashite rasporedi za ishrana vo soglasnost so toa.
Istrazhuvachite od Bio-medicinskiot centar za istrazhuvanje Penington na Drzhavniot Univerzitet vo Luizijana go sprovele prviot chovechki test za „rano vreme za ogranicheno jadenje” na 11 lica so prekumerna tezhina. Za chetiri dena, uchesnicite vo studijata, mashki i zhenski, jadele od 8 chasot nautro do 2 chasot popladne. Drugite chetiri dena, tie jadele vo termin koj skoro site nie go sledime od 8 chasot nautro do 8 chasot navecher, konsumirajkji go istiot iznos na kalorii, kako i denot koga postoelo ogranichuvanje.
Studijata pokazha deka povekje masti bile sogoreni, a nivoto na apetitot bilo regulirano, duri i koga lugjeto bile ogranicheni da jadat od 8 chasot nautro do 2 chasot popladne, prosledeno so 18 chasa nejadenje. Ovie naodi davaat pogolem uvid vo toa kako nasheto vreme za obroci mozhe da vlijae na nashiot metabolizam, no potrebni se povekje istrazhuvanja pred da se razgleda ovaa efektivna strategija vo upravuvanjeto so tezhinata.
