Ne ochekuvav deka crkva koja se gradeshe so tolku golema ljubov, eden den kje stane predmet na polemika i kleveti. Zar manastirot so nad 75,000 m2 nema dovolno prostor za site onie koi imaat chesni nameri. Shto kje im pokazheme na nashite deca, imot ili neshto sveto.
Dodeka gradevme, vo site nashi nameri zakluchuvavme edno, gradime za da trae iljadnici godini. Ne znam dali merenjeto na vremeto se izmeni, no mene mi treba sovet od Stefen Houking ili pak od starite Mai. Vo momentov se postavuvaat mnogu prashanja, no vo idnina, po se izgleda, tie kje bidat ushte pobrojni.
Se vikam Ivan Petrovski i pri krajot na 2006 godina bev naznachen za glaven inzhener za gradba na crkvata pri manastirot “Sv Prohor Pchinski” vo Donibruk, opshtina Vitlsi. Rabotata ja naslediv od mojot prethodnik koj trebashe da odi na rabota nadvor od Avstralija.
Odobruvanjeto za gradba beshe izdadeno od privaten gradezhen inspektor, chija obvrskaa beshe da raboti zaedno so mene i naznacheniot sveshtenik – izveduvach i pri toa da vodi smetka deka objektot gi zadovoluva regulativite za gradenje. Isto taka toj trebashe da ne informira za istekuvanje na rokot na odobruvanjata i nivno navremeno prodolzhuvanje.
Gradbata zapochna so ochekuvaniot redosled, prvo temelite pa se drugo. Rabotite gi izvrshuvaa dobrovolci, megju koi i jas.
Vo 2009 godina nashiot gradezhen inspektor prestana da raboti. Ne preporacha na negoviot partner. Vo sluchaj koga kje dojde do vakvi promeni, zamenata ja kontrolira najvisokiot organ za gradba vo Viktorija. Otkoga se se izregulira, predlozheniot zamenik nikogash ne ni se javi, a beshe nedostapen na site nashi povici. Ova odzemashe vreme. Za da prodolzhi gradbata jas ja prezemav odgovornosta. Pri toa se obvrzav preku moeto profesionalno osiguruvanje i garantirav so iznos od $1,000,000 za doslednosta i kvalitetot na izvedbata.
Prodolzhivme so gradenje
Vo 2010 godina pred da se podnese baranje za prodolzhuvanje na dozvolata, Parlamentot na Viktoria go donese amandmanot VS68, koj pretstavuva del od pravilnikot za planiranje na Vitlsi. So ovaa promena se izvrshi prezoniranje na okolinata, a parcelata na manastirot kako del od Meri Krik, se konzervirashe i potpadna pod specijalna zashtita. Sledovatelno se zabrani imotot na manastirot da se koristi za gradenje na crkva, administrativna zgrada i zgrada za prestoj, odnosno se ona shto beshe dozvoleno vo 2005 godina, koga se dobi dozvolata za planiranje.
Po ova sleduvashe promena na niza drugi oficijalni dokumenti, koi napravija ovaa odluka da stane pravosilna. Vaka oformen pravilnikot za planiranje beshe usvoen i potpishan od Ministerot za planiranje vo juni 2012 godina.
Na crkvata i beshe dadeno na znaenje deka opshtinata Vitlsi, vrz osnova na novonastanatite promeni nema da ja prodolzhi dozvolata za razvoj na placot i ponatamoshno gradenje.
Situacijata vo koja zapadnavme beshe tolku slozhena, shto ne mozhev da go vidam izlezot. Shansite da prodolzhime ni bea nikakvi. Za razlika od mene, Otec Gavril postojano veruvashe deka rabotite kje se sredat.
Otec Tone se prikluchi da pomogne. Blagodarenie na negovoto angazhiranje se oformi tim od lugje so razlichni specijalnosti. Pochnavme so lobiranje. Gi povikavme site glavni predstavnici na opshtinata, da dojdat i da ja sogledaat nepravdata. Tolku dignati ramenici ne sum videl vo zhivotot. Nemashe prestavnik koj ne ni dade podrshka, no site bea nemokjni biloshto da izmenat.
Reshenie? Nemashe!
Reshiv da odam vo Makedonija i da zaboravam na se. Koga se vrativ rabotite bea izmeneti. Otec Gavril, so pomosh na blizok chovek, uspeal da go pokani lichno, ministerot za Planiranje na Viktorija i da mu ukazhe za nepravdata koja ni e napravena. Pri toa, toj se slozhil i se obvrzal da pomogne.
Vo vtorata polovina od 2013 godina, ministerot go iskoristi svoeto pravo po chlenot 20(4) od Aktot za planiranje i zashtita na zhivotnata sredina da ja povleche odlukata. Negoviot kabinet ja podgotvi i odobri promenata S172 od pravilnikot za planiranje na Vitlsi, so shto se odobruva prodolzhuvanje na gradbata i razvojot na manastirot, vo soglasnost so baranjata i ochekuvanjata na opshtinata.
Konechno pravdata beshe zadovolena. Sluchaj koj kje bide zapishan vo istorijata na urbanizmot na Viktorija. Manastirot dobi idnina, blagodarenie na dobronamernosta na eden i verbata, molitvite i upornosta na drug chovek.
Vo ovoj period na “moratorium”, dozvolata za gradba ni isteche. Od opshtinata bevme sovetuvani da prekineme so bilo kakvi raboti. Ne sakav da pravime greshni chekori i da rabotime na crno. Po seto ova, odzema povekje od edna godina opshtinata da gi izregulira site raboti. Vo prvata polovina od 2014 godina ni beshe pobarano da napravime soodvetni dopolnenija na gradezhnata dokumentacijata. Podgotovkata ni odzema nekolku meseci i vo oktomvri 2014 dobivme obnovena dozvola so koja se odobruva zavrshuvanje na crkvata i parternoto ureduvanje okolu nea.
Posmatrajkji od segashna perspektiva i pratejkji gi site zbidnuvanja megju narodot, sega se obvinuvam shto ne vlijaev navremeno da ja informirame Makedonskata javnost za tekot na gradbata i poteshkotiite so koi se srekjavavme. Za ova najvekje vlijaeshe slozhenosta na problemite, koi bea so takov obem shto nie nemavme kapacitet za nivno reshavanje, a so toa i soodveten odgovor. Voedno ne sakav da ja vidam javnosta demoralizirana, donatorite izlazhani, dobrovolcite izigrani a vernicite bez nadezh vo ostvaruvanje na zaednichkata cel.
Imam rabotno iskustvo povekje od 25 godini, steknuvano vo R. Makedonija, Ruskata Federacija i Avstralija. Na vremeto vo Makedonija, zaedno so blizok kolega, osnovavme gradezhna kompanija koja podocna vrsheshe nadzor na izgradbata na Mileniumskiot Krst na Vodno. Vo Rusija, megju drugoto, bev glaven inzhener na gradba na administrativna zgrada koja ja finansirashe i nadgleduvashe kabinetot na pretsedatelot na Rusija. Poslednive desetina godini rabotam za edna od opshtinite vo Melburn kako proekt menadzer, kade glavno gi vodam najznachajnite proekti vo opshtinata. Shtotuku go zavrshuvam proektot koj e od iskluchitelno znachenje za Melburn, a se sostoi vo zashtita na rekata Jara.
So ova sakam da ja zapoznaam javnosta za mojata doslednost kon gradezhnishtvoto, so cel, da se izostavi mozhnata iluzija za dokazhuvanje na mojata struchnost.
Kako zakluchok sakam da navedam, se slozhile nie ili ne, zastojot na gradbata bezdrugo e rezultat na balastnata gradezhna regulativa na Avstralija. Ako sakame da gradime, dolzhni sme i da i se pokoruvame. Toa Otec Gavril go razbra i me poddrzha vo moite nastojuvanja da se pocheka i rabotite da se doteraat po legalen pat. Toa mi dava za pravo da kazham, deka toj e najzasluzhniot za idninata koja manastirot “Sv Prohor Pchinski” vo Donibruk vo momentov ja ima, nezanemaruvajki gi pri toa podrshkata i zalozhbite na Otec Tone.
