Viktor Bivel e Makedonec roden vo Avstralija. Na dalechniot kontinent ja promovira makedonskata vistina nasproti grchkata propaganda. Se zanivama so izdavachka dejnost. Dosega ima izdadeno 13 knigi na angliski so makedonski temi…
G-din Bivel, vie ste Makedonec roden vo Avstralija. Od koj kraj na Makedonija poteknuvate?
– Moeto semejstvo e od Egejskiot del na Makedonija. Moite dedovci pristignale vo Avstralija vo 1926 godina i 1937 godina, a moite roditeli vo 1955 godina. Jas sum prviot vo nasheto semejstvo shto e roden vo Avstralija, vo 1957 godina. Cel zhivot zhiveam tamu. Vo Avstralija se shkoluvav, zavrshiv fakultet, rabotev… Podocna pochnav moj biznis. Se ozheniv i moeto semejstvo e tuka.
Vie se zanimavate so izdavachka dejnost. Kolku knigi imate izdadeno dosega?
Jas objavuvam makedonski temi na angliski jazik. Pochnav so Politichki Publikacii vo 1992 godina i dosega imam objaveno 13 knigi. Povekjeto od niv se knigi za zhivotot na Makedoncite vo Egejskiot del na Makedonija. Pokraj ovie knigi, objaviv i angliski prevodi na romanite „Crno seme”, „Golemata voda” i „Pirej”, shto za prvpat se sluchi vo Avstralija.
Osven ova, na vesnikot „Makedonska Iskra” koj izleguvashe vo Avstralija od 1946 do 1957 godina mu napraviv „onlajn” izdanie. Ima povekje od 100 broja koi mozhat da se najdat na internet. Vo 2004 godina napraviv kompilacijata Makedonskite zaednici vo svetot. Se obidov da vnesam shto pogolem broj na iminja na gradovi, gratchinja i sela niz svetot kade shto ima makedonski naselbi. Postojat okolu 3.000. Drug proekt beshe Dogovorite i Pravnite Sluchai. Toa se kopii od megjunarodni Dogovori so koi Makedonija beshe podelena, kako shto e Dogovorot od Bukuresht, plus nekoi od nacionalni i megjunarodni pravni sluchai koi imaat vlijanie na Makedonija i Makedoncite. Na mojot portal Politichki Publikacii ima del „Zhivotot vo Egejska Makedonija” kade shto objavuvam originalni statii za lugjeto, politikata, kulturata, istorijata i dijasporata na Egejcite. Mojot najnov proekt e Besplatni E- knigi, kade shto jas ovozmozhuvam da se dostapni „onlajn” kopii na knigi za chovekovite prava, politika, istorija, jazik, literatura i ekonomija na Makedoncite. Dosega ima nad 160 besplatni knigi na internet na veb – stranicata „pollitecon.com”.
G-din Bivel napravivte i DNK test. Kazhete mi shto pokazha testot?
– Kako i mnogu lugje, sakav da znam povekje za moeto poteklo, i zatoa napraviv genetski test vo Teksas. Toa pokazha deka 90 procenti sum evropski i 11 otsto od Bliskiot Istok od Mala Azija. Mojot evropskiot del od genite, izleze deka 66 procenti sum od Jugoistochna Evropa, 15 otsto od Istochna Evropa i 9 procenti od Zapadot i Centralna Evropa.
Ona shto e isto taka interesno e deka ako teorijata za slovenskite migracii e tochna, togash jas treba da imaat mnogu povisok procent od 15 procenti od Istochna Evropa. A ako grchkata propaganda e tochna, jas treba da bidam 100 procenti od Istochna Evropa.
No, rezultatite se mnogu razlichni. Tie velat deka mojata tatkova loza (tatkoto na mojot tatko i taka natamu) deka pripagjam na haplogrupa E-M35. Akademskite istrazhuvanja velat deka ovaa haplogrupa e silno povrzana so migracijata vo Jugoistochna Evropa pred okolu 11.000 godini koi go donele neolitskiot jazik, zemjodelstvoto i tehnologiite od Bliskiot Istok na Balkanot i Evropa. Mozhno e moeto semejstvo na Balkanot da e mnogu dolgo vreme, mozhebi 11.000 godini.
Toa e mnogu povekje od 1.400 godini, od teorijata na slovenskite migracii i grchkata propaganda. Rezultatite pokazhuvaat deka imam dalechni genetski rodnini vo site Balkanski sosedni zemji i vo Evropa i vo drugi delovi na svetot. Seto ova ima ogromni implikacii za mojot identitet, kako i na nachinot na koj gledam na nacionalizmot na Balkanot, osobeno agresivnite formi na grchkiot, albanskiot i bugarskiot nacionalizam.
Kolku Makedoncite vo Avstralija uspevaat da ja prezentiraat vistinata za Makedonija nasproti grchkata propaganada?
Jas sum aktiven megju makedonskata dijaspora vo Avstralija vekje 25 godini, taka shto mozham da potvrdam deka ima mnogu talentirani i vredni makedonski aktivisti vo Avstralija. Dijasporata vo Avstralija, e mnogu gord na svoeto makedonsko nasledstvo i ima ogromna ljubov kon Makedonija. Toa treba da go znaat vo Makedonija.
Kako i vo ostatokot od svetot, i tuka ima mnogu grchkata propaganda. No, problem e shto makedonskite aktivisti ne mozhat da se sprotivstavat na grchkata propaganda, i da se postigne povekje, bidejkji vo Avstralija ima mnogu povekje Grci otkolku Makedonci. Tie se tri ili chetiri pati povekje od nas. Ima nekoi dobri politichari vo Avstralija koi go razbiraat makedonskoto prashanje. No, povekjeto politichari gi gledaat samo brojkite, a Grcite se pobrojni.
Se veli deka politikata e igra na brojki. Toa sekojdnevno go gledame voAvstralija. Brojkite se bitni i za stabilnosta na Makedonija. Za opstanok na Makedonija, dobar nachin e Makedoncite da poseduvaat shto povekje zemja. Albancite toa go pokazhaa na Kosovo. Grcite vo Egejska Makedonija. Sega e dobro vreme Makedoncite da go stori istoto vo Makedonija.
Pred izvesno vreme apeliravte Makedoncite koi zhiveat niz svetot da se vratat vo Makedonija. Dali Makedoncite koi zhiveat vo Astralija sakaat da se vratat doma?
Vekje dolgo vreme, migrirannjeto vo drugi zemji mokje da ja dovede opasnosta Makedonija da nepostoi. Mislam deka treba toj tek da se smeni. Na Makedonija i trebaat Makedoncite. Ova kje pomogne da se obezbedi opstanokot na Tatkovinata i da se pomogne da se podobri ekonomijata. Taa, isto taka kje obezbedi politichka stabilnost. Statistichkite podatoci pokazhuvaat deka, vo mestata kade shto mnozinstvoto pagja na nisko nivo, pod 70 ili 75 otsto, mozhe da dovede do politichka nestabilnost i gragjanska vojna. Primeri se Kipar, Severna Irska, Shri Lanka…
Jas sakam da gi pottiknam Makedoncite od celiot svet da razmisluvaat kako tie mozhat da i pomognat na Makedonija. Toa mozhe da bide poseta na Makedonija za odmor, so investiranje, poddrshka na ekonomijata so kupuvanje na makedonski proizvodi, ili so povtorno vospostavuvanje ili zajaknuvanje na semejnite vrski i prijatelstva. Vrakjanjeto vo Makedonija bi bil golem poteg.
Dali vie planirate da se vrtatite vo rodniot kraj?
Moeto poteklo e od Egejskiot del na Makedonija, taka shto, jas ne sum gragjanin na Republika Makedonija. Jas sum drzhavjanin na Avstralija. No, nekolku godini razmisluvam da apliciram za dvojno drzhavjanstvo, odnosno makedonsko drzhavjanstvo. No, toa ne e lesno.
Jas, isto taka imam mozhnost da apliciram i za grchko drzhavjanstvo. No, mene mi e zabranet vlezot vo Grcija, pretpostavuvam poradi mojot politichki aktivizam. Ako apliciram za dvojno grchko drzhavjanstvo, i ako go dobijam, kje mi pomogne da go posetam nasheto selo, i kje mozham da glasam na izbori, megju drugite prednosti. Ushte razmisluvam shto kje bide najdobro da napravam.
“MIA”
