NIKOLA STAVRESKI:
Gospodine Stavreski, mnogu se zboruva za incidentot shto se sluchil vo nashiot manastir vo Donibruk. Mozheshe li da se izbegne takov skandal?
Jas na denot koga imashe liturgija po povod patronot na manastirot „Sv. Prohor Pchinski” bev da si zapalam svekji za zdravje i sekako kako i sekogash da slikam ili snimam materijal za javnosta da se stavi na „Falanga” od kade mnogu mediumi go prezemaat.
Karakterot na eden chovek e povazhen od oblekata shto ja nosi, se dokazha deka vo toj moment koga nedostojniot Petar (Jovan) Karevski se nafrli vrz mene so ogorchenost, ja izgubi negovata smirenost so zborovite: Ajde begaj od tuka JUDO. Toa dokazhuva deka nekoj zaboravil na glavnite pravoslavni vrednosti i principi, deka toj nekoj treba da shiri ljubov i milost – nazhalost g-dinot Karevski izgubi kontrola i ushte ednash dokazha deka samovolieto i egoizmot kaj nego dominiraat i sekogash odlukite gi nosi samo kako shto nemu mu odgovaraat a ne kako shto treba da prilegaat spored kanonite ili gragjanskite zakoni.
Postarite rekle i pijaniot bega od budaliot, no vo ovoj sluchaj jas bev toj smireniot i ne sakav da sum kako nekolku nasilnici koi pokazhuvaa nasilnost i postapija nehristijanski shto me proteraa od manastirot.
Skandalot svesno go predizvika Vladikata Petar a posledicite sam kje gi snosi, golem grev e eden Vladika da ja prekine sluzhbata za da se presmeta so eden vernik – negov neistomislenik.
Javnosta e zbuneta od vashiot sudir so Vladikata zatoa shto znae deka vie dvajcata vazhevte za golemi prijateli. Na mnogu fotografii e prikazhano kako srdechno go prechekuvate na aerodromot vo Melburn, i kako prijatelski go isprakjate. Koga se izbieni tie nedorazbiranja?
Sakam javnosta da ja znae vistinata deka ushte pri nashata sredba vo Bitola so Petar (Jovan) Karevski imavme edna zholchna raspravija zatoa shto bev prisilen da pishuvam lagi i kleveti za pari protiv nashiot brat po vera – otec Gavril, no koga go odbiv toa svesno, od togash mi beshe dadeno na znaenje deka negovite lugje od Eparhijata i opshto kje mi nashtetat vo mojot privaten i semeen zhivot, nema da mi dozvolat pristap kon negovite imoti, kade shto toj figurira kako sopstvenik vo Donibruk, vo Soborniot hram vo Sidnam, i mi spomna i vo crkvata Sv. Petka vo Mil Park, kade Petar Karevski, Jovica Simonovski i negoviot vnuk Tone Gulev se sopstvnici na tapiite. Sekako deka kje imam zabrana vo manastirot „Sv. Naum” vo Roklin i crkvata „Sv. Ilija” vo Fuckraj, kade shto figurira imeto na negoviot vnuk Ljupcho Karevski.
Jas kako naroden chovek i za moe dostoinstvo i sloboda sekako deka ne sakam da bidam predavnik, ne dozvoliv takvo neshto i zatoa toa e edna od prichinite nedostojniot Petar Karevski svesno da me protera od manastirot.
Od kako objaviv deka parite shto se ispratija za porano opozhareniot manastir „Sv. Jovan Bigorski”, koj ne e vo negova nadlezhnost gi zachuval vo Prespansko Pelagoniskata Eparhija poradi neraschisteni smetki a znaeme deka donacija ne se chuva, toa beshe i vtorata prichina da se presmeta so mene.
Treta prichina e moeto javno prashanje kade se parite shto se doniraa na 24 januari 2015 godina vo Soborniot Hram vo Sidnam – em nemame nova mitropolija, em gradbata ne zapochnala, em parite ne znaeme kade otishle, i pak se prashuvam kade se parite i dali na nekogo mu lepelo racheto?. Isto i vo Donibruk mnogumina doniraa pari za izgradba na Konacite do Manastirot a od toa nema nishto, samo se zatrupaa temelite i nekolku godini nishto od toa.
Chetvrta prichina e tekstot deka vo Avstralija zapochna Crkovna revolucija kade na narodniot sobir vo Eping bea prisutni nad 300 vernici i od togash tie mu go svrtija grbot na del od rakovostvoto na Eparhiskiot Upraven Odbor vo Melburn.
Od samoto negovo pristignuvanje vo Avstralija koi go vozea so helikopter do centarot Sanshajn, centar vo koj sum dal i del od sebe, da ne go izgubime no za zhal sega e rakovoden od druga nacija namesto nie Makedoncite da se raduvame so neshto nashe makedonsko. Mu bev lojalen no kako shto minuvashe vremeto stanavme mnogu bliski i prosto recheno bev kako antivirus na eden kompjuter, jas bev toj shto go shtitev Petar (Jovan) Karevski.
Jas go informirav shto kje se sluchi vo idnina, jas go informirav shto se sluchuva vo negovata i denes neregistrirana Eparhija i za se drugo, jas gi znam skoro site tajni za nego i za lugjeto okolu nego koi naskoro kje izlezat edna po edna na negova shteta.
Slobodno vleguvav kaj nego i toj imashe vreme za mene i ljubezno me slushashe i noseshe odluki kako shto toj misleshe e najdobro, no ete pred da pristigne posledniot pat oficijalno mu prativ poraka na negoviot mobilem telefon i odgovor se ushte nema.
Prviot pat se posomnevav za negovata uloga kako Avstralisko Novozelandski Mitropolit koga go informirav deka znam koj ja opozharil starata crkva „Sv. Nikola” vo Preston. Toj barashe od mene toa da go sokrijam od javnosta, deka vo sprotivno povekje nema da bidam del od lugjeto vo koi ima doverba. Jas i do denes toa javno nikade ne sum go izjavil od strav deka kje mi nashteti t.e. kje mi go unishti moeto ime vo javnosta.
Kakov epilog ochekuvate po ovoj incident, dali postoi inicijativa za hristijansko pomiruvanje?
So negovata postapka administratorot Karevski si nashteti tolku mnogu shto i samiot ne e svesen, funkcijata mu e krajno raznishana, jas garantiram deka ugledot vo SINODOT mu e narushen a da ne zboruvame pred makedonskite pravoslavni vernici vo Avstralija.
Eden chovek koj e dostoen da bide Vladika vo Avstralija definitivno e otec Gavril za koj se molam da stane iden Mitropolit Avstralisko Novozelandski za da se smirat rabotite i da trneme site zaedno vo edna nasoka kako shto i mu dolikuva na eden narod. Vreme e narodot da ja znae vistinata. Koj posleden se smee najslatko se smee, so sigurnost kazhuvam deka takvata satisfakcija e vekje na povidok.
