Pentagon najavi deka amerikanskiot sekretar za odbrana Esh Karter nedelava lichno kje gi nadgleduva voenite manevri na Filipinite, vo koi uchestvuvaat i nad 5.000 amerikanski i nekolku stotici avstraliski marinci.
Zaednichkite voeni manevri, prvi od vakov obem od kako lani Filipinite ja obnovija voenata sorabotka so SAD, se izveduvaat vo provincijata Palavan, chij breg izleguva na Juzhnoto Kinesko More, a scenarioto na vezhbata e osloboduvanje na nasilno okupirana naftena platforma od strana na radikalni militantni grupi.
Lokacijata na voenite manevri i scenarioto predizvikuvaat negoduvanje vo Kina, koja smeta deka dvete raboti se nepotrebni provokacii i dolevanje maslo na ognot razgoren poradi aktuelnite sporovi okolu suverenosta nad teritorijata na Juzhnoto Kinesko More.
Ova more, bogato so riba i golemi rezervi gas i nafta, Peking celosno go proglasi za svoja teritorija, a baranja za suverenost nad delovi od koralnite grebeni i laguni imaat i Filipinite, Vietnam, Tajvan, Malezija i Brunei.
SAD najavija deka i po zavrshuvanjeto na voenite manevri na Filipinite brodovi, avioni i helikopteri od Pacifichkata flota kje gi pridruzhuvaat filipinskite voeni, ribarski i komercijalni brodovi shto plovat niz Juzhnoto Kinesko More.
Nekolku pati ovie brodovi navleguvaa i vo zashtitenite kineski vodi na oddalechenost pomala od 19 kilometri. Najachesti priblizhuvanja se do nekolkute veshtachki ostrovi na koi Kina izgradi voeni i civilni objekti i do naftenite platformi za koi protivnicite na celosniot kineski suverenitet tvrdat deka se ilegalni.
Sosotojbata se komplicira bidejkji od minatiot mesec vo sporovite e vkluchena i Indonezija. Obidot na indoneziskata krajbrezhna strazha da privede kineski ribarski brod faten vo ilegalen ribolov, beshe sprechen od nekolku pomokjni i poopremeni kineski voeni brodovi, a Peking i Dzakarta se ushte razmenuvaat diplomatski noti za svoe gledanje na incidentot.
Deneshnite mediumi vo jugoistochna Azija potsetuvaat na neodamneshnata izjava na kineskiot pretsedatel Si Dzinping, dadena neodamna vo Vashington toj reche deka Peking gi pochituva megjunarodnite pravila za slobodna plovidba, no deka kje ja brani svojata suverenost nad Juzhnoto Kinesko More. Toj dodade deka Kina nema da prifati nitu eden chin na narushuvanje na nejzinite prava i bezbednost iako nekoj kje se obide toa da go objasni kako akt na dokazhuvanje na slobodata na plovidbata.
