Brazilskiot pretsedatel Mishel Temer potpisha ukaz za rasporeduvanje na silite na armijata vo severnata drzhava Rorajma na granicata so Venecuela, za da pomognat vo odrzhuvanjeto na redot i da ja garantiraat bezbednosta na venecuelskite imigranti.
Temer go obvini venecuelskiot pretsedatel Nikolas Maduro za begstvoto na Venecuelcite, shto predizvika migraciska kriza koja se shiri preku granicite i vo sosednite zemji.
– Problemot na Venecuela vekje ne e samo vnatreshnopolitichki. Toj se zakanuva na harmonijata na celiot region, istakna Temer.
Vo megjuvreme, Peru objavi vonredna sostojba vo zdravstvenata zashtita na svojata severna granica. Peruanskiot pretsedatel Martin Viskara proglasi 60-dnevna vonredna sostojba vo dve provincii na severnata granica. Kako prichina se posochuva „neposrednata opasnost” po zdravjeto i higienata kako rezultat na imigracijata. Povekje detali ne se spomnuvaat. Prethodno, zdravstvenite vlasti vo Peru izrazija zagrizhenost deka migrantite mozhe da donesat bolesti kako mali sipanici i malarija, bidejkji mnogumina od niv nemaa pristap do osnovnite zdravstveni uslugi vo svojata tatkovina. I brazilskite vlasti, na pochetokot na mesecov soopshtija deka migraciskiot bran predizvikal epidemija na mali sipanici vo zemjite sosedni na Venecuela, vkluchitelno i Brazil, kade bolesta se smetala za iskoreneta. Visoki pretstavnici na migraciskite vlasti na Peru, Kolumbija i Brazil se sobraa na dvodneven sostanok vo Bogota za da razgovaraat za toa kako da se spravat so migraciskite tekovi.
Sega, rechisi eden milion zhiteli na Venecuela zhiveat vo Kolumbija, a povekje od 400.000 vo Peru, soopshtija po sostanokot vlastite na dvete zemji. Samo 178.000 od onie vo Peru imaat dozvola da ostanat ili nivnite sluchai se reshavaat. Kolumbija i Peru kje razmenuvaat podatoci za migrantite preku zaednichka baza na podatoci za sledenje na pristignuvanjata i zaradi pravedna raspredelba na pomosh, velat dvete strani. Tie, isto taka, pokanija i drugi zemji pogodeni od migracijata na Venecuela, da se pridruzhat na nivnata inicijativa. Slednata sedmica, ministrite za nadvoreshni raboti na Ekvador i Kolumbija, a mozhebi i na Peru i Brazil kje se sretnat vo Ekvador, za da razgovaraat za venecuelskoto migracisko prashanje, soopshti Kristijan Kruger, nachalnik na kolumbiskata agencija „Migracija”. Peru, isto taka, povika na sostanok na Organizacijata na amerikanskite drzhavi i na Obedinetite nacii za da se razgovara za ova prashanje, reche peruanskiot minister za nadvoreshni raboti.
