Grupa astrobiolozi od Avstraliskiot nacionalen univerzitet tvrdat deka zhivotot na drugi planeti, ako voopshto i mozhe da se sluchi, bi bil mnogu kratok i deka ovie sushtestva kje pochinat mnogu brzo.
Mnogu planeti mozhe da bidat naseleni ili da se pogodni za razvoj na mikroorganizmi, no deka so greenje ili ladenjeto na povrshinite sepak se negostoljubivi za zhivot.
Pretpostavka e deka na razlichni planeti zhivot mozhebi se pojavil nekolku pati, no nauchnicite tvrdat deka se brzo ischeznalo, osven ako toj ne bil sposoben da evoluira dovolno brzo za da gi izdrzhi staklenite gasovi i vlijanieto na stabilnosta na temperaturata na povrshinata od planetata.
D-r Aditja Chopra, rakovoditel na istrazhuvanjata i astrobiolog, izjavi deka univerzumot najverojatno bil poln so planeti za zhiveenje, taka shto pogolemiot del od nauchnicite veruvaat deka treba da izobiluva od vonzemjanci.
„No, zhivotot vo ranite fazi e uzhasno slab i krshliv, i nie mislime deka mnogu retko se razviva dovolno brzo za da prezhivee” dodade toj.
Profesor Charli Viver od Nacionalniot univerzitet vo Avstralija izjavi deka Zemjata e edna od retkite mesta kade shto e mozhno da se obezbedi opstanok na „zhivot”.
Spored nauchnicite slozhenite formi na zhivot (vkluchuvajkji razumni) na planeti vo drugi dzvezdeni sistemi se javuvaat vo iskluchitelno retka pojava i ne se rasprostraneti shiroko vo univerzumot, kako shto smetaat nekoi nauchnici.
Zhivotot vo sluchaj da nastane na ekstrasolarni planeti, ne uspeva da se razvie do slozheni povekjekletochni formi, kako na Zemjata, i zaginuva. Prichinata za ova e nesposobnosta na nebesnite objekti za zhivotot uslovi.
Pojavata na chovekot na Zemjata e povrzano so milijardi godini evolucija. Venera, Zemjata i Mars pred chetiri milijardi godini imale slichni uslovi na svoite povrshini. No samo Sinata planeta uspeala da gi zachuva za odrzhuvanje na zhivot. Na Venera denes e premnogu toplo, a na Mars – premnogu studeno.
Specijalistite velat deka odrzhuvanjeto na komforni uslovi na ekstrasolarni planeti mozhe da e povrzano so aktivnostite na zhivite organizmi za sozdavanje na efekt na staklena gradina.
Ako nekogash choveshtvoto uspee da poseti drugi planeti na koi imalo zhivot, togash spored nauchnicite lugjeto kje otkrijat ostatoci ne od slozheni, tuku od ednostavni organizmi.
“Povekjeto fosili vo univerzumot kje pripagjaat na zaginati mikrobi, a ne na povekjekletochni vidovi – kako dinosaurusite ili humanoidi koi evoluirale vo tekot na milijardi godini”, zakluchuvaat istrazhuvachite.
