Mozhnosta za readmisija na begalcite i migrantite ja osudi evrokomesarot Johanes Han, koj potencirashe deka drzhavite od Zapaden Balkan ne smeat da bidat zhrtvi na “problemot na EU”, a Unijata pred se mora da najde vnatreshno reshenie.
Od Kabinetite na pretsedatelot i na premierot nema odgovor kako kje ja zashtitat drzhavata i kako kje sprechat stotina iljadi begalci da zavrshat na nasha teritorija dokolku chlenkite na EU pochnat so nivna readmisija
Zemjite-chlenki na EU koi se najpogodeni od begalskata kriza i koi se krajna destinacija na begalcite i migrantite seriozno ja razgleduvaat mozhnosta da gi vratat stoticite iljadi lica vo drzhavite od kade shto tranzitirale, odnosno vo Srbija i vo Makedonija, no ne i vo Grcija, prvata zemja na vlez, chlenka na EU i na Shengen zonata.
Ova vo ponedelnikot go potvrdija i od Evropskata komisija (EK), koja do pred desetina dena imashe dijametralno sprotiven stav za begalskata kriza so drzhavite kako Ungarija, Germanija, Francija i Avstrija. Ottamu soopshtija deka mozhnosta za readmisija e pravno izdrzhana i verojatna i deka nema nishto sporno dokolku, na primer Germanija, odluchi da vrati 300 iljadi begalci i migranti koi od pochetokot na godinava vlegle vo taa drzhava.
Na ovoj nachin na Makedonija mozhe mnogu lesno da i se sluchi repriza na 1999 godina koga vo Makedonija bea zgrizheni okolu 200 iljadi begalci od Kosovo. Toa se dolzhi na faktot shto begalcite i migrantite bi bile sprovedeni vo Srbija, koja pak potoa, povikuvajkji se na dogovorot za readmisija, kje gi vrati vo Makedonija.
– Za odnosite so azilantite shto doagjaat od treti zemji, toa e regulirano so dogovor za readmisija, kako shto zemjite-chlenki na Unijata go imaat so drzhavite od Zapaden Balkan. Dogovorot sodrzhi klauzula za nacionalnosti od treti zemji shto tranzitiraat i dozvoluva readmisija na lugjeto shto tranzitirale i da se vratat kaj zemjite od kade tranzitirale, potvrdi portparolkata na Evrokomisijata, Natasha Berto.
Vo toj sluchaj Makedonija ostanuva otsechena i bi stanala krajna destinacija na begalcite i migrantite, bidejkji iako imame dogovor za readmisija so Grcija, toj ne se pochituva, a i samata drzhava e oceneta kako zemja so nehuman odnos poradi presuda na Evropskiot sud za chovekovi prava, poradi sluchajot na azilant od Avganistan, koj bil deportiran nazad vo Grcija, a tamu bil nehumano tretiran. So samoto toa e zabraneto vrakjanje na begalci i migranti na nejzina teritorija.Na ovoj nachin se ponishtuvaat i nasokite na Dablinskiot dogovor za postapuvanje so azilanti, spored koi tie treba da se registriraat vo prvata zemja na doagjanje i da se vratat tamu.
EU i EK gi zaostrija i pravilata i kriteriumite povrzani so begalskata kriza i najavija kazni za drzhavite koi ne gi registriraat strancite pri vlez vo zemjata. Ova doagja otkako Ungarija i Hrvatska gi zatvorija granicite a begalcite i migrantite zateknati na nivna teritorija po sekoja cena i na sekakov mozhen nachin gi transportiraat do slednata destinacija, sosednata zemja chlenka na unijata.
Denes vo Brisel beshe odrzhan sostanok na ministrite za vnatreshni raboti na EU, na koj trebashe da se razgleda prashanjeto za zgolemuvanje na kvotite pri raspredelbata na 120.000 migranti i begalci vo zemjite chlenki na Unijata.Za istoto prashanje utre kje se odrzhi i vonreden Samit na liderite na EU.
Germanskata kancelarka Angela Merkel veti deka kje napravi se shto e potrebno problemot so raspredeluvanjeto na begalcite da se reshi so konsenzus, a ne so ednostavno nadglasuvanje na partnerite od EU. Germanija go poddrzhuva voveduvanjeto na obvrzuvachki sistem na kvoti za raspredeluvanje na begalcite za sekoja drzhava, no istochnite zemji-chlenki na EU se protiv takviot plan.
Vo megjuvreme situacijata na Balkanot se zaostruva bidejkji Hrvatska prodolzhuva so transportite na begalcite kon Slovenija i Ungarija.
Ungarija i Slovenija prodolzhuvaat so osudi na hrvatska politika i nachinot na spravuvanje so krizata. Ungarskite vlasti najavija deka e se poizvesno masovno angazhiranje na armijata vo zashtita na svoite granici, a pochnaa so plateni oglasi vo mediumite vo Libija i Jordan, so koi begalcite se predupreduvaat da ne patuvaat kon nivnata drzhava. Albanija, koja sega zasega ne e pogodena od begalskata kriza, pod pritisok na EU ja najavi mozhnosta za otvoranje na nekolku kampovi i prifatni centri vo koi bi primile pedesetina iljadi begalci. Bugarija pak prodolzhuva so zasileno obezbeduvanje na granicata kon Turcija vo delot koj ne e pokrien so zashtitniot dzid izgraden pred nekolku godini.
(“Vecher”)
