INTERVJU SO STEVAN KOZMEVSKI, GRADONACHALNIK NA OPSHTINA VITLSI:
Stevan Kozmevski e gradonachalnik so makedonsko poteklo na severnata melburnshka opshtina Vitlsi, i zaedno so Bil Saravinovski vo Rokdejl se dvata makedonski pretstavnika so najvisoka pozicija vo lokalnata vlast vo ovoj moment. Kozmevski vo Avstralija se doselil so semejstvoto od Makedonija vo 1965 godina, na 7-godishna vozrast.
Gospodine Kozmevski, gradonachalnik ste na edna od najprosperitetnite opshtini vo Viktorija, so najbrz razvoj. Koi se najznachajnite proekti shto se ostvaruvaat vo migov?
Momentalno nie rabotime na kampanja za sobiranje sredstva za gradenje proekti shto se vazhni za idninata na opshtonata. Pred nas se pretstojnite izbori na federalno i drzhavno nivo, i nie lobirame za sredstva za gradenje i povrzuvanja na Oherns, proshiruvanje na Findon i prodolzhuvanje na Edgars Roud so novite naselbi. Pred dve nedeli vladata na Viktorija izgotvi biznis plan, koj sega e dostaven do federalnata vlada za dobivanje sredstva od pretstojniot budzet vo maj, za da mozheme da obezbedime podobri patishta vo naselbite koi imaat nedostig od patna infrastruktura.
Kje sakate li da ni gi prezentirate i poglavnite investiciski inicijativi na privatniot sektor vo opshtinata?
Vazhno e da imame privatni biznisi koi bi investirale i bi se etablirale tuka. Zatoa imame ekonomski oddel vo opshtinata, koj gleda shto treba da ovozmozhi za da bideme atraktivna destinacija za investiranje. Ochigledno sakame da privlecheme povekje novi rabotodavci koi bi ovozmozhile pogolema mozhnost za vrabotuvanje i ekonomska aktivnost vo Vitlsi. Rabotime na delot na Kuper Strit, kade se naogja golemiot market za ovoshje i zelenchuk koj e kako sidro.
Kolkav e procentot na nevrabotenosta vo migov?
Ne sum siguren kolku e momentalno, no e dosta visoko sporedeno so prosekot na Viktorija. Opshtinata Vitlsi e vo delovite na Melburn shto imaat potreba od asistencija za podobruvanje na situacijata. Imame vistinski visok procent na nevrabotenost pomegju mladite. Istoriski vidot na rabotni mesta shto gi ima vo opshtinata nema dovolno mozhnosti za vrabotuvanje. Zatoa rabotime na noviot biznis predel, i so privlekuvanje na novi biznisi sakame da se sozdade povekje mozhnosti za vrabotuvanje vo okolinata.
Rakovodite opshtina so posebno originalna etnichka struktura no dali, kako gradonachalnik, ste zadovolni od harmonijata vo zaednicata?
Izvonredni se zhitelite vo opshtinata, tie se odlichen primer kako mozhe da zhiveeme vo harminija. Tuka sme za da imame dobar i miren zhivot i site imame zhelba nashite deca da mozhat da zhiveat udobno, so dobro obrazovanie, zdravstvo itn. Toa se temeli od koj mozhe da se gradi posvetla idnina.
Kolku opshtinata gi pomaga etnichkite inicijativi za afirmacija na nivnite kulturni tradicii?
Opshtinata sekogash se trudi da im pomogne na novite zaednici, se razbira isto taka i na etabliranite da ja zachuvaat kulturata i tradicijata i da go spodelat se shto e dobro so ostanatite vo poshirokata multikulturna zaednica. Sakame da imame harmonija i zatoa imame dotacii za site zaednici koi mozhe da se prijavat da napravat nastan vo koj treba da se spodeli del od svojata kultura so drugite zaednici. Raznolikosta e dobra koga mozhe da se ponudi otvoreno namesto da se zatvoraat site vo shkolka. Sekogash stravot e od nepoznatoto, no dokolku se zapoznaat kulturite posle sfakjame deka ima neshto novo i interesno shto ne pravi pomudri.
Makedonskata zaednica e megju najgolemite vo Vitlsi, pa kazhete ni kako taa gi ostvaruva svoite gragjanski i drugi prava?
Mozham da kazham deka povekjeto od makedonskata zaednica se dobro etablirani, shto e navistina ubavo da se gleda. Od opshtinata se trudime da im pomogneme, na primerna nashite penzioneri. Imame grupi koi dolgo vreme rabotat i uzhivaat vo nastanite shto gi prireduvaat. Toa e zasluga na upravite koi navistina se trudat. Mnogumina ne ja cenat napornata rabota koja treba da se vlozhi za da se ovozmozhi prijatna atmosfera i druzhenje, vrshejkji znachajna usluga vo zaednicata. Opshtinata ovaa godina se trudeshe da najde soodvetni mesta za grupite shto se sobiraat vo centarot na Bari Roud. Posle dosta konsultacii iznajdovme mesta, i od opshtinata obezbedivme transport za onie shto sega mora da patuvaat vo podalechnite privremeni mesta, koi kje se koristat dodeka se renovira ovoj centar.
Dali gi prodlabochuvate vrskite i sorabotkata so nashata stara tatkovina Makedonija?
Moram da potenciram deka nashata vratata e sekogash otvorena, vo minatoto sme bile domakjini i sme imale sredbi vo opshtinata so pretstavnici na Makedonija, i nasheto pochituvanje e ochigledno. No nie kako lokalna samouprava nemame mnogu dopirni tochki so Makedonija, sepak sme dve razlichni vladi so razlichni potrebi i uslovi. Dokolku vo idnina se otvori nekoja mozhnost i potreba se razbira tuka sme.
