Nikola Shalvarinov, aktuelen direktor na Agencijata za iselenishtvo na Republika Makedonija, na ovaa funkcija stapil vo avgust 2017 godina, a negovoto prethodno rabotno iskustvo e vo sektorot na marketingot. Od negovoto iskustvo, od necela godina, na chelo na ovaa drzhavna institucija, toj smeta deka najgolema satisfakcija vo rabotata e koga lichno e svedok na emociite i iskrenata ljubov na iselenicite sprema rodnata Makedonija, bez ogled kolku dolgo ne zhiveat vo nea.
Koj e glavniot predizvik vo rabotata na Agencijata za iselenishtvo na Republika Makedonija vo period koga e naglasen trendot na iseluvanje od zemjata?
– Eden od glavnite problemi na Agencijata za iselenishtvo, barem shto jas vednash gi zabelezhav, e vidlivosta na agencijata vo javnosta. Ponatamu, vo tekot na rabotata, se pokazha deka toa ne e samo moj prvichen vpechatok, tuku i dokumentacijata shto ni pristignuva, generalno, e vo sprotiven pravec na nashata dejnost. Nie sme Agencija za iselenishtvo, za dijaspora. Nie funkcionirame za iselenicite shto poteknuvaat od Makedonija, bez razlika dali se pechalbari, trajno iseleni, izlezeni od zemjata za obrazovanie… Nashata agencija funkcionira za site iselenici od Makedonija, no im nudi pomosh na onie shto vekje se iseleni. No chesto se javuva pogreshna percepcija vo makedonskata javnost, deka nie posreduvame pri iseluvanje, shto verojatno se dolzhi na sprotivnata brending-strategija na agencijata. Chestopati dobivame prashanja, baranja, vo stilot – pomognete ni da se iselime. No sepak, nie, kako Agencija za iselenishtvo ne posreduvame za iseluvanje od Makedonija, tuku nastojuvame da im pomogneme na onie shto se vekje iseleni da ne ja izgubat vrskata so svojata rodna zemja.
No sega se soochuvame so eden nov fenomen na iselenishtvo, t.n. odliv na mozoci, odnosno iseluvanje na mladite lugje shto se steknale so visoko obrazovanie… Politichki e deklarirano deka toa e predizvik za Makedonija da gi zadrzhi i da gi vrati. Kakva e ulogata na Agencijata za iselenishtvo vo spravuvanjeto so ovoj fenomen?
– Ne sum privrzanik na generalizacija, no poraneshnite generacii iselenici shto zaminuvaa od Makedonija vo pogolemiot del poteknuvaa od rabotnichkata klasa. Sega, vo 21 vek zaminuvaat na pechalba sè povekje visokoobrazovani profili – lekari, inzheneri, nauchnici… Tokmu zatoa ovoj fenomen i se narekuva odliv na mozoci, zashto pretstavuva zaguba na intelektualniot kapacitet na drzhavata so iseluvanjeto. I toa e eden od realnite problemi na Makedonija, koj se obiduvame barem da go namalime. Svesni sme deka ne mozheme da go zapreme celosno, no mozheme da dademe sè od sebe za da go namalime vlijanieto na ovoj fenomen. Vo toj kontekst, Agencijata za iselenishtvo e zadolzhena za pravna pomosh vo site oblasti shto im se potrebni na iselenicite. Najchestata pravna pomosh shto im e potrebna e za sreduvanje dokumentacija – vadenje legitimacija, prodolzhuvanje pasoshi, vadenje izvodi od Matichnata sluzhba na Makedonija… Agencijata nastojuva so svojata pravna pomosh, vo sorabotka so Ministerstvoto za nadvoreshni raboti, Ministerstvoto za vnatreshni raboti i drugite institucii na Republika Makedonija, da im ovozmozhi pobrzo da ja dobijat potrebnata dokumentacija. Smislata na rabotata na nashata agencija, odnosno site shto rabotime vo nea sme vraboteni da odgovorime na potrebite na iselenicite shto gi imaat vo i od Makedonija. Ne se ogranichuvame so dejnosti, tuku pomagame kade shto mozheme. I oficijalno, i neoficijalno, iselenicite mozhat da ni se obratat za shto i da e, za sekakva nivna potreba.
Dali naidovte na sorabotka od iselenicite, odnosno dali poaktivno vi se obrakjaat za svoite baranja?
– Komunikacijata e tekovna. Sega povekje se aktivirame vo komunikacijata na socijalnite mediumi. Poprisutni i popristapni sme na tie socijalni mediumi, koi vo deneshno vreme se sepak najbrz nachin na komunikacija, shto prethodno bea nekako ogranicheni, pa beshe zabelezhlivo deka kontaktite na agencijata so iselenishtvoto se so odredena povozrasna kategorija iselenici. Gi shirime mozhnostite za komunikacija i dobivame povekje baranja, prashanja od iselenicite… Pomagame dokolku nekoj ima „zaglaven” proces vo birokratijata, odnosno intervenirame da se azhurira postapkata dokolku celata dokumentacija e vo red…
Vospostaven li e linkot, t.e. sorabotkata so taa nova iselenichka generacija, koja i pokraj oddalechenosta od matichnata zemja, sepak saka (i ima tehnoloshki mozhnosti) aktivno da uchestvuva vo kreiranjeto na idninata na Makedonija?
– Takviot stav na iselenicite e za pofalba. Nie posakuvame i gi pottiknuvame iselenicite da bidat poaktivno prisutni vo sekojdnevniot zhivot vo Makedonija. Nam ni e potrebna nivnata pomosh. Pritoa, ne zboruvam samo za finansiskata pomosh. Prethodno, nekako taa komunikacija so tatkovinata, odnosno pridonesot na dijasporata za Makedonija, se sveduvashe samo na ochekuvanja za finansiska poddrshka. Denes, nam ni e potrebno i nivnoto znaenje. Pogolemiot del od dijasporata zhivee vo drzhavi shto se ponapredni vo odnos na multikulturalizmot, na obrazovanieto… Postojat mnogu nachini na sorabotka, so koi mozheme da imame zaemna beneficija, dokolku takvata komunikacija se intenzivira. Nie mozheme da nauchime mnogu od iselenicite, a preku pointenzivnata komunikacija tie mozhat da imaat porealna pretstava za toa shto se sluchuva vo Makedonija i za zhivotot vo nea.
Vo ovoj kontekst na predizvici nekako se nadovrzuva i motivot za organiziranje nastan za pretstavuvanje na Agencijata za iselenishtvo na Republika Makedonija. Koi se celta i programata na ovaa promocija na Agencijata za iselenishtvo?
– Na 5 juli, so pochetok vo 11 chasot, vo holot na Makedonskata opera i balet treba da se odrzhi toj, za nas, golem nastan, kade shto kje gi pretstavime nosechkite proekti na Agencijata za iselenishtvo za 2018 godina. Planirame da ja pretstavime nashata nova veb-stranica, bidejkji prethodnata veb-stranica od 2003 godina vekje ne beshe adekvatna za potrebite na iselenicite. Ovaa veb-stranica, koja pretstavuva i najbrz nachin na informiranje i komunikacija na iselenicite so nashata agencija, kje bide izrabotena od pochetok, spored najnovite standardi. Istovremeno, podgotvuvame i slikovnica na makedonski jazik, nameneta za najmladite iselenici, odnosno za tie shto se rodeni vo iselenishtvo. Glavnata cel za izrabotka na slikovnicata e da se privleche interesot na najmladite za sovladuvanje na majchiniot jazik. Toa e edno kreativno reshenie, so mnogu vizuelni efekti, a kje bide i vo pechatena i vo elektronska verzija, i besplatno kje mozhe da se koristi na nashata nova veb-stranica. Osven toa, podgotvuvame i prirachnik, „Kako do dokumentacija”, koncipiran na prashanjata shto najchesto gi postavuvaat iselenicite do agencijata. I toa kje bide dostapno na veb-stranicata na agencijata. Ova se pilot-proekti, kakvi shto nemalo prethodno i, ako bidat dobro prifateni, kje prodolzhime vo nasoka na izrabotka na mobilni aplikacii, animacii za izuchuvanje na makedonskiot jazik…
So kakvi iskustva i soznanija za baranjata i potrebite na iselenicite se steknavte na balkanskata turneja, turnejata vo Kralstvoto Danska i Shvedska, mini-turnejata vo Viena, Republika Avstrija?
– Pred nekolku dena se vrativ od Viena, Republika Avstrija, kade shto prisustvuvav na odbelezhuvanjeto na 25-godishninata od postoenjeto na makedonskata crkovna opshtina Sveti Naum. Opshtinata opstojuva so samopridones na samite chlenovi i so nivno dobrovolno angazhiranje… Ova patuvanje beshe kako del od mojot pristap vo rabotata deka mora da se raboti na teren. Drzhavata Makedonija, Vladata na Republika Makedonija ne mozhe da dobie realna slika za sostojbite vo dijasporata bez prisustvo na pretstavnici na Agencijata za iselenishtvo megju iselenicite. Sekoja drzhava, odnosno potrebite na dijasporata vo sekoja razlichna drzhava se razlichni. Sekoja dijaspora se soochuva so razlichni baranja ili mozhebi problemi, bazirani na pristapot na drzhavata kade shto se iseleni kon malcinstvata. Na primer, nashite iselenici vo Hrvatska i vo Shvedska uzhivaat mnogu pogodnosti. Tie drzhavi imaat mnogu pozitivna regulativa sprema malcinstvata. Po site tie poseti megju dijasporata, podnesuvam izveshtaj do Vladata i do Ministerstvoto za nadvoreshni raboti, kade shto se zemaat predvid informaciite shto gi dobivame od iselenicite na teren, za vladinite politiki sprema malcinstvata na zemjite vo koi tie zhiveat. A treba da se obelezhi i politichkiot moment vo Republika Makedonija vo odnos na dijasporata, odnosno postoenjeto na funkcijata minister za dijaspora, koja ja izvrshuva ministerot bez resor Edmond Ademi. Toa na nekoj nachin ukazhuva deka e zgolemen interesot na ovaa Vlada kon dijasporata, a i nam, kako Agencija za iselenishtvo, mnogu ni znachi poddrshkata shto ja dobivame od politichki aspekt.
Kakvi se proekciite i planovite za rabotata na Agencijata za iselenishtvo?
– Site nashi planovi i proekti zavisat, odnosno gi kreirame od potrebite na iselenicite. Na nekoj nachin proekcijata na planovite e fluidna rabota. Kako shto odime na teren, kako shto se zapoznavame so iselenicite i tie ni gi iznesuvaat svoite potrebi i baranja, taka gi nasochuvame nashite aktivnosti. Vo ovoj period od desetina meseci na mojata rabota vo agencijata imavme golema pobaruvachka na knigi za potrebite na obrazovanieto vo dijasporata. Prethodno imavme zakonska prechka, so koja od stranstvo ne mozhea da se narachuvaat uchebnici od pedagoshkata sluzhba pri Ministerstvoto za obrazovanie. Odnosno, ne mozheshe da se naracha pechatenje knigi za obrazovnite potrebi na decata vo dijasporata. Uspeavme da ja promenime takvata zakonska prechka i se nadevam deka od narednata uchebna godina od dijasporata kje mozhe da bidat narachani uchebnici od pedagoshkata sluzhba na Ministerstvoto za obrazovanie i nauka na Republika Makedonija. Kje mozhat da se koristat uchebnicite od obrazovniot sistem vo Makedonija sè dodeka ne se napravi eden uchebnik, namenet tokmu za decata vo dijasporata. Vo izrabotkata na takviot uchebnik treba da se zeme predvid deka decata od dijasporata go uchat makedonskiot jazik kako vtor jazik.
Dosega postojat nekoi privatni uchebnici vo razlichni zemji. No nemame eden drzhaven uchebnik od drzhavata Makedonija za uchenicite vo dijasporata. Specifichno vo izrabotkata na eden takov uchebnik e shto imame mnogubrojna dijaspora vo razlichni zemji, kade shto prviot jazik shto go izuchuvaat decata e razlichen. No za pochetok bi bilo dobro da se izraboti barem eden makedonsko-angliski uchebnik.
Kako se meri uspehot na rabotata na Agencijata za iselenishtvo? Mozhebi spored toa kolku iselenici se vratile vo rodnata zemja.
– Uspehot na rabotata na agencijata mozhat da go odredat samo iselenicite. Sepak, vrakjanjeto na iselenicite vo rodnata zemja e predmet na pogolemi politiki. Nashata rabota e nasochena pred sè vo zachuvuvanje na matichnata kultura, jazik i identitet megju onie shto od razlichni prichini odluchile da zhiveat nadvor od rodnata Makedonija.
Nova Makedonija
