Amerikanskiot pretsedatel Barak Obama patuva vo Saudiska Arabija. Odnosite megju dvete zemji ne se bliski kako nekogash. Interesite im se razlichni.
Pretsedatelot bil razluten, pa mu se doveril na svojot politichki prijatel, avstraliskiot premier Malkolm Ternbul. Go prashal shto misli okolu toa shto Saudiska Arabija i drugi zemji od Persiskiot Zaliv sakaat svoite strogi sfakjanja na islamot da im gi nametnat i na drugite, na primer na Indonezija. „Pa zar Saudijcite ne se vashi prijateli”, prashal Ternbul. „Komplikuvano e”, odgovoril Obama. Ovaa mala anegdota, koja neodamna ja objavi amerikanskiot magazin „Atlantik”, pokazhuva kolku se izmenile amerikansko-saudiskite odnosi. Tivkata sloga koja so decenii go kraseshe toj odnos, sega otstapi mesto na nedoverba i zadrshki.
Posledici od napadite na 11 septemvri
Nedoverbata nastana na 11 septemvri 2001 godina, po teroristichkite napadi na Njujork i Vashington. 15 od vkupno 19 atentatori bea saudiski drzhavjani. Ottogash Vashington kritichki gleda na vahabizmot, koj e saudiska drzhavna religija. Zashto, fundamentalizmot na vahabiskite drzhavni teolozi e blizok do ekstremizmot na sunitskite dzihadisti, ako ne i sroden so nego.
Tokmu poslednite nedeli vo SAD se diskutira okolu dosega neobjaveniot dopolnitelen protokol za napadite od 11 septemvri 2001 godina. „Koga stanuva zbor za Saudiska Arabija, tuka sekako ne gi sledevme site linii”, izjavi bivshiot senator Bob Keri, nekogashen chlen na istrazhnata komisija, vo emisijata „60 minuti”.
A Saudiska Arabija vekje dolgo bezuspeshno se obiduva da dojde do edna kopija na izveshtajot koj e drzhen vo tajnost. „Ako ima obvinuvanja protiv Saudiska Arabija, sakame da odgovorime na niv, zashto znaeme deka se tie bez osnova”, izjavi togashniot saudiski minister za nadvoreshni raboti Saud al Fajsal ushte vo 2003 godina. Saudijcite ushte nemaa uvid vo izveshtajot.
Ostaveni na cedilo
Patuvanjeto na amerikanskiot pretsedatel Barak Obama vo Rijad ne e nimalku ednostavno, a dopolnitelno go komplikuvaat nesoglasuvanjata so mnogu ponov datum. „Saudiska Arabija smeta deka e ostaven na cedilo od SAD”, veli Sebastijan Sons od Germanskoto drushtvo za nadvoreshna politika, „i toa prvvenstveno poradi nuklearniot dil so Iran, najgolemiot rival na Saudiska Arabija. „No, i poddrshkata na SAD kon saudiskata voena kampanja vo Jemen e nevolna.” Ni interesite na Sirija ne im se poklopuvaat. „Saudiska Arabija bara soboruvanje na Bashar al Asad, a SAD, koga stanuva zbor za toa, dosega bea vozdrzhani.”
Saudiska Arabija, kako shto veli Sons, saka pogolem angazhman od strana na SAD, i pokraj otvorenoto ekonomsko rivalstvo. „Ne treba da se zaboravi deka frakingot vo SAD mnogu vlijaeshe vrz saudiskata prevlast na pazarot na nafta. Poradi toa Saudijcite i natamu sakaat da ostane niska cena na naftata.”
Saudiskite i amerikanskite interesi momentno se razijduvaat, zabelezhuva i socijalniot antropolog od londonskiot Kings koledz, Madavi al Rashid. Dodeka Obama se zalaga za multipolaren poredok na Bliskiot Istok, so uchestvo na povekje regionalni sili, Saudijcite sakaat da se etabliraat kako vodechka sila. „Obama zatoa vo Rijad vazhi kako edinstven amerikanski pretsedatel koj go poremeti sonot, od koj Saudijcite se razbudija i se najdoa vo neprijatnata stvarnost”, pishuva Rashid vo internet-magazinot Al-monitor.
„Ako Obama navistina saka neshto da postigne so posetata, mora da gi ubedi Saudijcite deka vremeto na regionalni hegemonijalni sili e pominato, barem vo dogledna idnina”, veli Al-Rashid.
Zaednichki interesi
I pokraj site razliki, SAD i Saudiska Arabija i natamu gi vrzuvaat zaednichki interesi, veli Sebastijan Sons. „Borbata protiv Islamska drzhava e eden od niv. Kralskata kukja vo Rijad sfati deka ID ne e samo bezbednosno politichki, tuku i ideoloshki predizvik. Poslednite meseci se zgolemija naporite na borcite na ID na saudiska teritorija. Toa dlaboko gi voznemiri Saudijcite.”
No, Saudiska Arabija ja voznemiruva i nestabilnata situacija vo neposrednoto sosedstvo. Taa reshi da intervenira voeno vo borbite vo Jemen, poddrzhuvajkji go pretsedatelot Abed Rabo Mansur Hadi protiv buntovnichkite Huti, chii borci se vo neposreden kontakt so Iran. Dosega ne beshe voobichaeno Saudijcite direktno voeno da se vmeshuvaat, veli Sons.
Intervencijata e signal i do Vashington, komu treba da se pokazhe deka Saudijcite mozhat da gi reshavaat problemite i bez SAD. No, prashanje e dali e porakata dovolno ubedliva. „Povrshno gledano, toa e izraz na sila. No, pod povrshinata postoi znak na slabost, zashto na ovoj nachin se otstapuva od tradicionalniot nadvoreshno-politichki kurs na ostvaruvanje vlijanie preku diplomatski sredstva, pa se trgnuva po kursot na voeno konfrontiranje, koj vo Jemen dosega ne donese nikakov uspeh.”
