Stogodishninata od krajot na Prvata svetska vojna se priblizhuva, a pirotehnichari sè ushte iskopuvaat municija od polinja na smrtta vo istochna Francija.
Toa mozhe da potrae ushte 100 godini pred da zavrshi.
Vo Vilones-Haramont, kade shto rekata Meus se „dvizhi” severno i zapadno od Verdun, germanskata vojska isfrlila iljadnici granati vo rekata po bitkata kaj Mort Hom vo 1916 godina.
Minatata nedela, nurkachite vlegoa vo studenata voda za da gi povrzat jazhinjata okolu desetina granati zakopani vo rechnoto korito, pred digalka da krene zargjano oruzhje.
Povekje od pet toni neeksplodirani granati bea pronajdeni za samo eden den vo rekata.
Centarot za deminiranje vo Mec sobira godishno po okolu 45 do 50 toni oruzhje od Prvata svetska vojna dodeka najmalku 250 do 300 toni se naogjaat vo bliskite reki i vo brda vo istochna Francija.
Za deminerarot Gaj Momper, toa e makotrpna, no vazhna zadacha e da gi zashtiti lugjeto od granati koi denes mozhat da eksplodiraat, no isto taka i da go vratat francuskiot pejzazh na izgledot pred vojnata.
-Treba da ja ischistime zemjata, reche Momper, ocenuvajkji deka za toa kje bide potrebno povekje od eden vek.
-Koga dobivame informacija deka ima nekade granata, vednash izleguvame na teren, dodava toj.
Prvata svetska vojna najmnogu se vodela na francuska i belgiska pochva. Povekje od 10 milioni vojnici, vkluchuvajkji i 1,4 milioni Francuzi, zaginaa vo vojnata, koja beshe zavrshena na 11 noemvri 1918 godina, dramatichno menuvajkji ja demografijata i pejzazhot na Francija.
