DO 17 MART KJE SE PRECIZIRA NACHELNIOT DOGOVOR POMEGJU EU I TURCIJA
Chelnicite na Evropskata Unija imaa dolgotrajni i teshki pregovori vo ponedelnikot so Turcija, za vo vtornikot okolu 3 chasot nautro vo Brisel da bide soopshteno deka e postignat “princip na zaednichki dogovor za upravuvanje so migrantskiot priliv”.
Sega ostanuva do 17 mart (Samitot na liderite na EU) pretsedatelot na Evropskiot sovet, Donald Tusk, da pregovara so Turcija za detalite so shto kje ѝ stavi kraj na dvegodishnata kriza so begalcite.
Vo zaednichkata izjava na liderite na EU se veli: „Neregularniot protok migranti po dolzhinata na zapadnobalkanskata ruta sega e zavrshen”, iako vo nacrt-verzijata se predviduvashe da stoi „zapadnobalkanskata migrantska ruta sega e zatvorena”.
Sepak, pod pritisok na Grcija i na Germanija, na krajot e prifatena verzijata deka e „zavrshen protokot na begalci” po rutata kade shto glavna zemja na tranzit e tokmu Makedonija, niz koja za pomalku od godina i polovina minaa rechisi eden milion begalci i migranti.
Hrvatskiot premier Tihomir Oreshkovikj, koj zaedno so liderite na Slovenija, Avstrija, Slovachka, Cheshka, Polska i na Ungarija, insistira na „zatvoranje” na zapadnobalkanskata ruta, po dolgite ponedelnichki pregovori so turskiot premier Ahmet Davutoglu, izjavi deka preminuvanjeto na migranti po ovoj pat „vo princip e zapreno”.
Inaku, dogovorot EU-Turcija za reshavanje na begalskata kriza, shto kje treba da go dorabotat Tusk i Davutoglu, predviduva Brisel, megju drugoto, da ѝ dade dopolnitelni A$ 4.5 milijardi na turskata drzhava do 2018 godina, pokraj onie A$ 4.5 milijardi shto Unijata ѝ gi veti vo noemvri minatata godina.
Isto taka, Unijata kje treba da obezbedi ukinuvanje na vizite za turskite drzhavjani do krajot na juni ovaa godina, a kluchen e dogovorot deka za eden begalec ili migrant shto kje bide vraten od Grcija vo Turcija, eden Siriec da se preseli direktno od Turcija vo nekoja od zemjite na Evropskata Unija.
Germanskata kancelarka Angela Merkel reche deka ponudata na Turcija da prifati ilegalni imigranti e mozhnost za napredok vo reshavanjeto na migrantskata kriza.
Vo soopshtenieto se veli i deka EU „kje ѝ pomogne na Grcija da se spravi so masovniot priliv begalci” i deka kje se obezbedi „efikasen odgovor na teshkata humanitarna situacija na terenot”. Se raboti za fond od okolu A$ 1 milijarda koi se pretezhno nameneti kako direktna pomosh za Grcija.
EU se obvrza da obezbedi dopolnitelna pomosh za Grcija vo upravuvanjeto so nadvoreshnite granici, vkluchuvajkji gi i onie so Makedonija i so Albanija, kako i da se obezbedi pravilno funkcioniranje na centrite za smestuvanje na begalcite so nivna stoprocentna identifikacija, registracija i bezbednosni proverki, kako i so obezbeduvanje dovolno kapaciteti za priem.
– Evropskata granichna sluzhba Fronteks kje pochne dopolnitelen povik za nacionalni sluzhbenici koi kje funkcioniraat vo Grcija kako gosti, shto e mozhno poskoro, i site zemji chlenki treba da odgovorat celosno, najdocna do 1 april. Evropol brzo kje rasporedi policajci gosti na site kontrolni tochki za da se zajaknat bezbednite proverki i za poddrshka na grchkite vlasti vo borbata protiv shvercerite – se veli vo zaednichkata izjava na liderite na EU.
Vo istata rezolucija na EU se veli deka zemjite-chlenki na Unijata, isto taka, se obvrzaa deka kje prodolzhat tesno da sorabotuvaat so drzhavite od Zapaden Balkan, koi ne se chlenki na EU „za da im ja obezbedat seta potrebna pomosh”.
Isto taka, dogovoreno e i sproveduvanje na postojnite dogovori za preseluvanje i rabota za verodostojna programa za dobrovolen humanitaren priem so Turcija i „prezemanje na site neophodni merki vednash, vo odnos na otvoranje kakvi bilo novi pravci na dvizhenje na begalcite”, kako i „zasilena borba protiv shvercerite”.
Vo poslednata tochka se veli deka EU tesno kje sorabotuva so NATO, koj vekje razmesti golem broj brodovi vo Egejskoto More za da se spravuva so shvercerite.
