Ocetnata kiselina shto se naogja vo ocetot go dezinficira zheludochno-crevniot trakt i vlijae vrz sozdavanjeto na zheludochnite sokovi.
Taka organizmot polesno i pobrzo se snabduva so kalcium, zhelezo i so belkovini.
Vo zdravata ishrana, maslata imaat vazhna uloga. Tie, nasproti zhivotinskite, kako shto se puterot i masta, se bez holesterol i sodrzhat nezasiteni masni kiselini, koi organizmot sam ne mozhe da gi proizvede. Ovie masni kiselini povolno vlijaat vrz nivoto na holesterolot i pretstavuvaat zashtita od zaboluvanjata na srceto i na krvotokot. Osven toa, na teloto mu se potrebni masti, a najdobro e zdravoto maslo za da mozhe vitaminite A, D, E i K, shto se rastvoraat vo mastite, dobro da se iskoristat.
Kakov ocet da kupite?
Koga kupuvate ocet, vazhno e da napravite vistinski izbor. Vinskiot ocet se dobiva od chisto vino. Ovoshniot ocet najchesto se dobiva od jabolka. Alkoholniot ocet se dobiva od shekjerna repka, zhitarki i od kompiri. Vinsko-alkoholniot ocet se sostoi od edna chetvrtina vinski ocet i od tri chetvrtini alkoholen ocet. Esencijata e sintetichki proizvod i ja ima vo razlichni koncentracii, pa ocetnata kiselina vo odredeni razmeri se razblazhuva so voda.
Kakvo maslo?
Pri proizvodstvoto na maslo, postapkata za cedenje e moshne vazhna za kvalitetot na proizvodot. Ladnocedenite masla ne se zagrevaat dopolnitelno, moshne se vkusni, no rokot na upotreba im e relativno kratok. Ovie masla se preporachuvaat za ladna kujna. Rafiniranite masla se zagrevaat vednash po cedenjeto za da se otstrani i za da se sprechi zamatenosta, no i nesakanite materii, koi vlijaat na vkusot i na mirisot. Ovie masla imaat podolg rok na traenje i se izvonredni i za pechenje i za varenje na razni jadenja.
