Brojot na zaginatite vo najsilniot zemjotres shto go pogodi Meksiko vo poslednite 100 godini se zgolemuva, soopshtija oficijalnite lica. Edno lice zaginalo i vo Gvatemala.
Zemjotresot so magnituda od 8,1 stepen spored Rihterovata skala mozheshe da se pochuvstvuva se do glavnite gradovi na Meksiko i na Gvatemala, no najgolemite shteti gi napravi na juzhniot breg na Meksiko, pogoduvajkji gi drzhavite Tabasko, Chijapas i Oaksaka, koi se smetaat za najsiromashni i za najmalku razvieni vo zemjata. Tamu vo momentov se odviva golema operacija na spasuvanje.
Pretsedatelot Enrike Penja Nieto dodade deka ima i najmalku 200 povredeni lica, proglasuvajkji den na zhalost.
„Situacijata vo gradot Huchitan e kritichna. Ova e najuzhasniot moment vo nashata istorija”, izjavi gradonachalnichkata Glorija Sanches.
Poradi zemjotresot, chij epicentar bil vo Pacifikot, 120 kilometri od bregot na Meksiko, beshe proglasena i trevoga za cunami, no taa podocna beshe ukinata.
Spored pretsedatelot Penja, iako ovoj zemjotres bil posilen od onoj vo 1985 godina, koga zaginaa iljadnici lugje, brojot na zhrtvite sega kje bide znachitelno pomal, bidejkji beshe pogodena pomalku naselena oblast.
