Menadziranjeto so krizata odi teshko, a dopolnitelno se ochekuvaat novi branovi na begalci koi sega se smesteni vo Turcija, a poradi zakonskite ogranichuvanja ne mozhat da pobaraat azil vo ambasadite na zemjite na EU tuku mora da se na nivna teritorija koga kje go storat toa.
Mnogu prashina se digna okolu nivnoto doagjanje na stariot kontinent kako od ekonomska gledna tochka t.e. deka kje gi iscrpat ionaka oslabenite budzeti od ekonomskata kriza taka i od demografska gledna tochka se pojavija stravovi za menuvanjeto na slikata na Evropa.
Edno od najpostavuvanite prashanja e zoshto begalcite doagjaat vo pretezhno hristijanski zemji vo koi se vodi razlichen nachin na zhivot namesto da pobaraat zasolnishte vo sosednite zemji koi se muslimanski i kulturoloshki pobliski na nivniot mentalitet.
Odgovorot ne e ednostaven. Iako zemjite se geografski bliski i so isto religiozno mnozinstvo pretpostavkata na prashanjeto e deka postoi univerzalno muslimansko edinstvo. Taa pretpostavka mnogu lesno se rushi so samiot fakt deka begalcite begaat od vojna vo koja na dvete strani se naogjaat muslimani. Na Bliskiot Istok postojat mnogu podelbi na muslimanite na razlichni religiski uchenja shto za nekoi mozhe da bide opasno pa duri i smrtonosno ako se pripadnici na malcinska zaednica. Pa zatoa biraat da zaminat vo zemji vo koi bi bili oslobodeni od ovoj problem.
Sepak mora da se napomene deka ne e tochno tvrdenjeto deka begalcite ne zaminuvaat vo zemjite na Bliskiot Istok. Taka spored podatocite Turcija dosega ima primeno skoro dva milioni begalci, Liban milion i sto petnaeset iljadi, Jordan okolu 650.000, vo Irak ima 250.000, Egipet 130.000 i zemjite od severna Afrika okolu 25.000.
Toa se skoro chetiri milioni i dvesta iljadi begalci koi se naogjaat na zemjite od Bliskiot Istok i severna Afrika. Mora da se napomene deka ova se oficijalnite registrirani begalci. Bogatite zemji kako shto se Katar i Saudiska Arabija imaat strogi, skoro nevoz mozhni baranja za azil i drzhavjanstvo. Istite standardi vazhat za begalcite kako i za honorarnite rabotnici koi doagjaat od celiot svet, a ne mozhat da se nadevaat deka nekogash kje stanat gragjani na tie drzhavi. Vo osnova ovie drzhavi go shtitat svoeto bogatstvo so takvite zakoni. Dopolnitelen problem e i toa shto skoro site drzhavi od regionot stavija zabrana za vleguvanje na sirijci na nivnata teritorija ushte vo 2011-ta.
(“Think.mk”)
