Kolonijalnata istorija na Francija i voeniot angazhman vo borbata protiv muslimanite vo stranstvo ukazhuvaat na podlaboki prichini za ubistvenite napadi.
Pochnuvajkji od januari 2015 godina, napagjachite koi bile pod vlijanie na Islamskata drzhava ubija 235 lugje vo Francija, shto e daleku najgolema brojka na teroristichki zhrtvi vo zapadniot svet.
Ogromnoto mnozinstvo na ovie napadi, od koi povekjeto bile samoubistveni, bile izvedeni od drzhavjani na Francija ili stranci koi zboruvaat francuski i zakonski prestojuvaat vo zemjata.
Pretsedatelot Fransoa Oland izjavi deka Francija im e glaven neprijatel vo Evropa, bidejkji negovata zemja ima reputacija na lulka na chovekovite prava i demokratijata.
Analiticharite se soglasuvaat so toa, no napomnuvaat deka kolonijalnata istorija na Francija, demografskite tenzii i intervencionistichkata politika vo borbata protiv muslimanite vo stranstvo ukazhuvaat na podlaboki prichini za ubistvenite napadi.
Francija e evropska zemja so najgolem broj muslimani – povekje od pet milioni od vkupno 66 milioni lugje, a ima nasledstvo od kolonijalnoto vladeenje vo golemi delovi na Afrika i na Bliskiot Istok. Povekjeto od niv shto izrasnale zboruvajkji go francuskiot jazik, pokraj arapskiot, se najgolemiot del od zhitelite na najsiromashnite i najizolirani kvartovi vo francuskite gradovi.
Francuski vojnici i specijalni sili i denes se vo povekjeto muslimanski oblasti na poraneshnite kolonii, se borat so militantite vo Afrika, koi se povrzani so Islamska drzhava (ISIS), shto dava pottik za odmazda na francuska pochva. Francuski borbeni avioni se vekje rechisi dve godini vo megjunarodnata koalicija koja vodi ofanziva protiv Islamskata drzhava vo Irak i Sirija.
Preteranoto francusko insistiranje za zajaknuvanje na integracijata vo sekularnoto opshtestvo postojano gi pottiknuva tenziite so muslimanskoto malcinstvo, shto drastichno bea zgolemeni po odlukata vo 2010 godina za zabrana na nosenjeto prevez preku liceto, i onaa od 2004 godina za nosenje shamija vo uchilishtata.
Francija stradashe od terorizam zachnat vo Alzhir vo vtorata polovina na 1950-te godini od minatiot vek, koga Francija vodeshe vojna da gi zadrzhi svoite glavni posedi vo Severna Afrika. Francija se povleche od Maroko vo 1955 godina, od Tunis vo 1956 godina i od Alzhir vo 1962 godina.
No, tamu (vo tie zemji), isto kako i vo Zapadna Afrika, kade shto francuskata finansiska i voena mokj i ponatamu gi poddrzhuva prijatelskite vladi, Francija nikogash ne prestana so svoeto vlijanie, zadrzhuvajkji mnogu podirektna uloga od Velika Britanija, na primer, vo zemjite od nejzinata poraneshna imperija.
Francuskoto voeno vlijanie vo poraneshnite afrikanski kolonii koi se zagrozeni od islamskiot ekstremizam, znachitelno se zgolemi so pretsedatelstvoto na Fransoa Oland. Francuskite sili interveniraa vo Mali, vo 2013 godina, a i denes se vo pogolemiot del od Zapadna Afrika.
Ne e iznenaduvachki, velat analiticharite, shto povekjeto od segashnite napagjachi vo Francija imaat semejni vrski vo Severna i Zapadna Afrika, a ne na Bliskiot Istok.
Sinovi i kjerki na ovie imigranti od Afrika sega odgovaraat na povicite za regrutacija od Islamska drzhava vo procentot bez presedan vo drugite evropski zemji. Se procenuva deka 1.000 Francuzi glavno so afrikansko i muslimansko poteklo otpatuvale vo Sirija ili bile fateni koga se obidele da se prikluchat na silite na Islamskata drzhava vo Sirija – ushte eden poraneshen posed na Francija, koj pochna da zovriva pred pet godini.
Odgovorot na Francija na masakrot vo Nica beshe da povika nekolku iljadi rezervisti od policijata i vojskata kako dopolnitelna pomosh na povekje od 100.000 lugje vo bezbednosnite sili koi patroliraat po ulicite i na granicite. Pretsedatelot Oland, isto taka, veti deka kje isprati povekje voeni sovetnici i artilerija vo borbata protiv Islamskata drzhava vo Irak i Sirija.
Nekoi analitichari smetaat deka francuskiot voen angazhman igra kluchna uloga i e motiv muslimanskoto naselenie da odgovora na povicite na teror na Islamskata drzhava.
(BETA)
Vals kje zabrani stranski finansii za izgradba na dzamii vo Francija
Francuskiot premier Manuel Vals izjavi deka e otvoren za privremena zabrana na stransko finansiranje za izgradba na dzamii, po serijata napadi vo Francija, za koi odgovorosta ja prezedoa dzihadistite.
Vals vo intervju za vesnikot „Mond” nekolu dena po dzihadistichkiot napad vrz sveshtenikot pred oltar vo crkva, shto gi razbudi stravuvanjata od verski tenzii vo sekularna Francija, izjavi deka negovata zemja mora da vospostavi „novi odnosi” so islamot.
– Morame da gi resetirame i da osmislime novi odnosi so islamot vo Francija – reche Vals, dodavajkji deka e „otvoren kon idejata deka vo tekot na periodot koj treba da bide odreden, ne bi tebalo da ima stransko finansiranje za izgradba na dzamii”.
Vals isto taka reche deka imamite treba da se obuchuvaat vo Francija, a ne na drugo mesto.
